Haenyo, women divers from Jeju, South Korea

Otok Jeju je znan tudi kot Otok bogov. Z leti je postal priljubljena izletniška točka Korejcev in tujcev. Oglašujejo ga kot otok za mladoporočence. Je vulkanskega nastanka in ga je UNESCO uvrstil na spisek svetovne kulturne dediščine. Ena od značilnosti otoka so tudi potapljačice - Haenyo, ki iz morskih globin nosijo morske sadeže in alge.

Potapljanje je postalo žensko delo v 17. stoletju, ko so možje odhajali loviti z barkami ali v vojne. Hkrati so imeli davčno politiko, ki je moške potapljače močno obdavčila, žensk pa ne. Tako so ženske prevzelo vlogo glave družine in družine na otoku so postale matriarhalne. V legendah pravijo, da so slavili rojstvo hčerke z zakolom prašiča in zabavo, za sina, pa so rekli, da ga bodo brcnili v rit. Ženske, ki so vsak dan poleg šest do sedem urnega potapljanja delale tudi na njivi, pa so govorile, da se je na otoku bolje roditi kot krava kot ženska.

 

Ženske se v globino do 20 m potapljajo z zelo enostavno opremo. Boja za označitev mesta potopa, tanek neopren, maska, plavutke, mreža in nekaj svinca za pasom in morda kako motiki podobno orodje, da si pomagajo pri školjkah, ki se zarinejo pod skale. Pod vodo zdržijo 2 do 3 minute in pridejo na površje z značilnim piskajočim izdihom. 

Za delo potapljačice se začnejo uvajati že pri desetih letih in delajo vse do 65. leta. Po statističnih podatkih, ki so na voljo, je bilo število potapljačic 1950. leta 30.000, v letu 2014 pa naj bi bilo le še 4.500 potapljačic, ki so večinoma starejše od 60 let. Ugibajo ali bo družba počasi ponovno postala patriarhalna.

Potapljačice se ponavadi potapljajo v skupinah in svoj ulov prodajajo na obali, kjer v posebnih prostorih tudi pripravljajo kosila za turiste.

Leta 1932 so imele potapljačice aktivno vlogo pri gibanju proti japonski politiki, ki je podpirala diskriminacijo Korejcev. V mestecu na severu otoka imajo tudi svoj muzej, ob celotni obali otoka pa lahko srečamo najrazličnejše kipe v čast Haenyo.

Benches