Misli - Ohhhhh, ta Sylt

Izbrane fotografije Alje Pregl za razstavo z naslovom »Ohhhhh, ta Sylt« so nastale letos spomladi. Tudi tokrat – na tretji samostojni razstavi – je imela za fotografsko izhodišče naravo – severno-nemški otok Sylt, o katerem je prvič brala kot najstnica. Želja, da bi ga videla tudi v živo, je v njej tlela že zelo dolgo. Tja je želela sama, da bi intimno doživela prav ta otok, ki meri v dolžino manj kot maraton in je na najširšem delu širok približno pol polmaratona. Želela si je, da bi z iskanjem barvnih, kompozicijskih in oblikovnih rešitev zase ohranila ta majhen košček zemlje, ki bi v oceanu že izginil, če ga ne bi umetno vzdrževali. Kljub temu, da otok živi praktično od turizma, je uspela na njem najti tudi svoj mir. O teh njenih izbranih fotografijah so svoja videnja s krajšimi in daljšimi zapisi prispevali nekateri odlični fotografi: Katja Bidovec, Oskar Karel Dolenc, Arne Hodalič, Dušan Jež, Manca Juvan, Sabina Kos, Janez Kukec Mezek, Drago Metljak, Marko Modic, Silva Predalič, Tatjana Pregl Kobe in Rok Žlebnik.

 

 

 

Fotografije Alje Pregl nam prikazujejo preprost stik neba in zemlje s prečiščenimi linijami, ki nam dopuščajo vizualno tavanje po podobah brez začrtanih meja.
Katja BIDOVEC

 

Alja je svoj dopust dodobra izkoristila za prikaz tega zanimivega otoka, poznanega po številnih turistih in seveda neskončnih plažah. Vendar ga Alja predstavi na svojstven način, brez turistov, razen oddaljenega para ob valobranu, pač pa jih nakazuje z utami za sončenje v urejenem redu in tudi tako, kar razmetane, kar še poudarja prisotnost človeka. Prevzeli pa so me predvsem kontrasti med valobrani in morjem v različnih izvedbah, stari obraščeni valobrani in sodobne betonske konstrukcije, ki tvorijo zanimiv raster.  Kontrasti med rumenim ločjem in ploskvijo modrega morja, med obalo in nebom. Značilnost otoka nakaže tudi z ovcami, svetilnikom v daljavi in čudovitimi zlatimi plitvinami s sipinami. Skratka en sam mir in uživanje nad likovnimi elementi na vsakem koraku – občutek daje, da si daleč od ponorelega sveta. Skratka čudovito.
Oskar Karel DOLENC

 

Aljine fotke Sylta posežejo v njegovo bistvo; geometrično čistost, zapolnjeno praznino in kristalno večnost narave!
Arne HODALIČ

 

Meditacija je verjetno za marsikoga še najlažja ob odsotnosti ljudi. Sylt to ponuja in Alja je meditacijo »podaljšala« v pohod in fotografiranje: stik med morjem in nebom, stik med obrambnimi nasipi na kopnem in med morjem, mirni prizori rastlin in vode, razmetane in celo oštevilčene kolibe za kopalce, a nikjer nobenega kopalca ... Kako vsemogočna je narava, katere del smo, je morda misel, ki je vodila Aljo po tej poti med morjem, kopnim in nebom. Edino množična jata ptic morda simbolično nakazuje, da se tudi ljudje radi družimo v množici – a za razliko od ptic le takrat, ko nam »paše«. Alja je tokrat na tej samotni poti predvsem iskala stik s prvinsko naravo in svoj notranji mir, kar lepo prikazuje tudi v svojih umetniških fotografijah.
Dušan JEŽ

 

Opazovati lepoto narave ni najtežje, veliko večji izziv je tisto »preprosto« lepoto »preliti« na fotografijo. Alja v svoji seriji »Ohhh, ta Sylt« to naredi zelo preprosto – brez odvečnih tehničnih in estetskih orodij, a z dobro osnovo – svetlobo in (klasično) kompozicijo – in prav zato so njene fotografije v seriji, menim, vse več kot »preproste« in zelo učinkovite.
Manca JUVAN

 

Alja tokrat z nami deli delček svojega popotovanja po nemškem otoku Sylt. S svojimi fotografijami nam pričara delček te krasne pokrajine in nekaj prebivalcev živalske vrste.
Sabina KOS

 

Alja je za razstavo pripravila izredno zanimiv izbor fotografij. Mene je presenetilo predvsem to, da na večini fotografij zaznavamo prisotnost ljudi, vendar nikjer niso v kadru. Vidimo posledice njihove dejavnosti, njih pa, razen v dveh oddaljenih primerih, ni videti. Izbrane fotografije zato izražajo svojevrstno umirjenost in ob ogledu imaš občutek, da bi se na Syltu lahko dodobra spočil in oddahnil od vsakodnevnega vrveža.
Janez KUKEC MEZEK

 

Aljine slike mi postajajo prepoznavne. Gre nekam na morsko obalo in nam prinese nazaj  svoja videnja te obale, vse gre nekako v smislu veliko svetlobe in prostora z malo dogajanja. Mislim, da so to lahko tudi druge besede za predstavitev praznine, ki me na nek način pritegne, mi nekaj pove. Prazen prostor, kjer je vse na svojem mestu in se ne dogaja veliko, mi je prispodoba za mir. Svetloba mi ta občutek samo še okrepi. Morda kdo pogreša na slikah večjo barvno in vsebinsko dinamiko, a to ne spada v koncept miru. Čeprav so vidni sledovi človeka in njegovih posegov v naravo, čeprav je morje živo in nemirno, slike še vedno izražajo občutek miru, ker se je avtorica odrekla dinamiki in akciji. Ko sem podobno izhodišče lahko videl na njeni zadnji razstavi v naši galeriji, se mi misli še niso tako izjasnile.
Drago METLJAK

 

Alja fokus Pregl pokus. Sylt full tilt.
Marko MODIC

 

Alja je simpatična fotografska kolegica in zelo prijetna družba na fotopotepih. Njena fotografija me navdušuje s svojo inovativnostjo in odličnimi izvirnimi  idejami. V vsakem  motivu zna najti zanimive detalje, zna pa odkrivati tudi lepoto pokrajine in jo izraziti skozi  fotografijo. Odkar jo spremljam, opažam, da v fotografiji hitro napreduje.
Silva PREDALIČ

 

Tudi izbrane Aljine fotografije nenavadnega nemškega otoka Sylta so, kot mnoge, ustvarjene na njenih daljših potovanjih, samosvoje pripovedovalke njenih občutij. Tudi tokrat so stilizirana izkušnja nadvse intenzivnega doživljanja sveta in dojemanja le-tega v smislu vizualne zaznave.
Tatjana PREGL KOBE

 

Alja me z vsako svojo razstavo čedalje bolj navdušuje. Njena matematična stran duše najde geometrijske like, kontrastne sence in svetlobe na najbolj neobičajnih mestih. Njena ljubeča in ženstvena plat pa uspe najti ranljive in nežne trenutke na svojih popotovanjih. Odlična kombinacija, ki spominja na stare mojstre fotografije in slike iz preteklih dni.
Rok ŽLEBNIK