Nočem!

Videti, priznati, razumeti.... O, še bi se kaj našlo!

Pamet adijo!

Čuvaji

Bananin venec

Ko mi ob mojem negibanju začnejo ostajati in črneti banane, ponavadi naredim naslednje:

20 dkg surovega masla
16 dkg sladkorja
1,5 vrečke vanilin sladkorja
4 velike žlice ruma
4 jajca
30 dkg moke
0,75 vrečke pecilnega praška
3 banane
10-15 dkg jedilne čokolade

Penasto vmešamo maslo, sladkor in vanilin. Prilijemo rum, dodamo jajce za jajcem izmenično z moko pomešano s pecilnim praškom. Dodamo na kolobarje narezane banane in nalomljene koščke čokolade. Spečemo na približno 180 stopinj v pomaščenem in pomokanem modulu za pekače. Lahko potresemo še s sladkorjem v prahu.

Reklama

za slovenskega pivovarja? Morda povezanost Canona in Pivovarne Laško? Tudi če bi se še tako zelo trudila, mi ob sedanjem znanju funkcij na malem "praškastem" Canonu ne bi uspelo nastaviti tega, kar je nastalo po pomoti:

Uživancija!

Ko te pričaka tak pogled, veš, da bo dan sanjski.

Zgodnji odhod se je splačal.Kje si ti? Pogrešam te!Zakaj se nekatere poti tako redko srečajo?

Ob opazovanju Storžiča,

Kočne in okoliških hribov, predvsem pa tistih, ki so se na Grintovec povzpeli čez streho - o čemer so govorile vidne sledi so padle jasne izjave: "Alja je gotovo za stvar!" "Alja je vedno za stvar!" In smo šli. Peš na vrh Zvoha. S smučkami na ramah tja, kjer tokrat sedežnica ni delala.

"Skoraj Mont Blanška" naveza zadovoljno na vrhu. "Zdaj pa v celca!" "Kakšnga celca, vi niste celi!" "Ne bodi mona!" In od takrat naprej le še po nezratrakiranih...

"Alja, če ne bo dovolj jasno kako je strmo, kar zarotiraj sliko!"

"Bejž, da te ne povozim!"

Domov bo treba. Lepo je bilo. Ja, Alja bo še za stvar!

Nikon je ostal doma. Tokrat me je spremljal Canon.

Mati in hči

Luna in Črna
(Galuna in Carmen)
black devil?

Naj se cedita med in mleko!

Čakam...

Poroka!!!

Takole e-mail vabilo me je pričakalo danes:

Event: Poroka !!!
What: Ceremony
Host: midva z Barbi
Start Time: Tomorrow, January 14 at 11:00am
End Time: Tomorrow, January 14 at 11:55pm
Where: Magistrat - center mesta

Jupi! Že polnim baterije mojega NikONa!

Oh, ah, sploh...

Vse te pohvale tako dobro denejo, vam povem! Tako nafutrajo ego, da ga je treba kar malce teptati nazaj!

Mi je bilo zanimivo kako se je Inot zahvalil svojim bralcem za katere sploh ni vedel, da obstajajo. In moram priznati, da mi je ob novoletni čestitki sodelavca padla dol čeljust ob njegovi izjavi: "ja veš, pa dober blog imaš!" "Ups? A ti tudi bereš?" "Tisto o ženskah je b'lo the best!" Pa tisti sopotnik, ki se mi je zahvalil za pisarije, ki so antidot za turobni vsakdan (no, tako nekako je šlo, kajne ;-)?!). Potem sem dobila še voščilo meni najdražjega zapeljivca, ki me je ganilo do solz. Med verižno in vsiljeno pošto mi je bilo dano opaziti pohvalno pismo ob katerem sem obsedela in se zamislila, kako res premalokrat ljudem povemo kaj nam je všeč. (IRA carica si!) Nominacija McCrafty za všečni blog. Pohvale med komentarji... Kar nekaj tega sem zaradi EMŠA sedajle spustila (upam, da tudi vsi tisti, ki vas nisem omenila mislite, da še dobro, ker bi šlo tole drugače v nadaljevanjih...).

Se počutim kot tiste nališpane igralke na rdeči preprogi za Oskarje. Pa ker ne znam hoditi v petah, sem malce nerodna in se spotikam... Ampak na koncu, v soju žarometov in objokano ganjenih lic, kličem s piedestala: "Hvala vsem! Priznam, da bi bila gotovo brez vaših pohval drugačna, zato se zavedajte, da na nek način tudi vi sooblikujete tale moj blog." Saj vem no, so so sweet, da kar težko odlepite prste iz pocaste miške but that's the way it is!

PS: da povem morda še bolj direktno (zadnje čase vsi mislijo, da se le zezam in uporabljam metafore) in ne bo treba prevajat kot tam, ko sem pisala o krava-ti (kar v resnici ni bilo mišljeno kot tista cunjica, ki si jo (v glavnem) moški zavežejo okrog vratu, ampak o točno določeni osebi ženskega spola, ki bi ji z veseljem rekla ta-krava!), godijo mi vaše pohvale in laskanja (vsaj dokler imam občutek, da niso le fraze) in z veseljem jih bom sprejemala še naprej! In, prosim, bodite prizanesljivi z mano kadar sem sitna ali kadar se malce odklopim.... ;-)

One lovely blog award

Ja takole. Malce mi je nerodno, malce mi godi, malce sem v zadregi, malce... No, če bom še dolgo pisala bom morala pa na malice... Kar je še vedno bolje kot na palice!

Mc Crafty je nominirala, pravzaprav že kar določila, moj blog za blog, ki ji je všeč. In to je podobno tistim prejšnjim zapisom, ko me je nekoč sosed "špiknil", da moram napisati 7 dejstev o sebi. In nato določiti naslednjih 7, ki se bodo "razgalili". Mi je bilo lažje! Ker sedaj sem v dilemi. Kakšen kriterij naj vzamem za tistih 7, ki jih naj bi zapisala? Naj bo to oblikovna všečnost, vsebinska všečnost, tematika? Pojma nimam. Hja, dragi moji soblogerji. Težka je in bo! Katere bloge spremljam? Kateri so mi všeč? Zakaj? So to tisti, ki mi ob pogledu na fotografije zaigra srce? So tisti, pri katerih se zamislim? Ali tisti, ki mi povedo kaj delajo moji domači, s katerimi se vidimo čisto premalo pogosto in nato preko bloga izvem, da ima moja najdražja nečakinja svečko iz nosa in morda, da je najdražji nečak "edu abuko?" ali kaj delajo moje ptice selivke (ki so vseh drugih vrst živali kot ptice: ovca, kojček pegaz, pikapolonica (si obljubila! ;-) )? Ali tisti, ki me motivirajo, da premaknem svojo rit izpred računalnika, si nataknem superge ali gojzarje in "hajdemo u planine, ajmo curice, ajmo dječaci, studenti, đaci, milicajci...i nikom nije ljepše neg' je nam, samo da je 'vako svaki dan..."? Blogi sodelavcev, ki mi pokažejo, da je onkraj sten kjer se večinoma družimo v življenju še marsikaj zanimivega ali pa kak blog, ki ga preverim čisto poslovno? Ali morda tisti, ki me napolnijo z energijo in mi, ko zapustim stran, ostane na ustih blažen nasmešek, da je pa svet res lep? In še težje mi je, ker je večina vseh, ki jih spremljam, mešanica vseh teh dejstev, ki sem jih nametala med tele tipke.

Mislim, da bom naredila nekaj, kar morda ne bo po pravilih, ki bi se jih morala držati. Se opravičujem McCrafty. Včasih tako zelo rada kršim pravila...

Tistih 7, ki jih bom zapisala, so taki, na katere sem naletela morda enkrat in se nanje ne vračam pogosto. So pa ob obisku vseeno naredili - iz različnih vzrokov - vtis name:

http://gloveknitting.blogspot.com/

http://aljatravel.blogspot.com/

http://www.ibnbattuta.co.uk/

http://www.edirisa.org/

http://www.violeta.si/

http://frikanje.blogspot.com/

http://www.prihodnost.org/

Zapeljivec

Polomljena

Sobotni obisk pri Ovci bi se skoraj končal na urgenci... Res sem besna na tiste, ki so odgovorni za odstranitev ledu na pločnikih. Moje koleno je skoraj pristalo v vrečki... Nekaj časa bom morala biti še previdna z njim... Ampak se ne dam!

privat.PRESS

Da ne ostane nekje..., moram zapisat željo za 2009:
v tem letu si želim kravato za oranžnega slončeta in ducat jajc...

Nabiranje baze...

Dvor - Polhograjska Grmada - Tošč - Polhograjska Grmada - Dvor

Ognjemet

Ko mi bo v kri prišlo tudi to, da s seboj nosim stojalo za fotoaparat, bodo take fotke še drugačne... (napišem kot opomnik!)