Ti dam lahko lupčka?
Samo, če ti ga lahko vrnem!Zjutraj je kazalo, da bo vreme jako klavrno... Sva se s Softi še navsezgodaj spraševali ali je za iti ven ali ne. Jaz grem! Sem se odločila, Softi pa tokrat ne, da bi se nama z Mojco pridružila. Preverim, če je Mojca že vstala in se dobiva kot sva se dogovorili. Ima še nekaj težav s sedežem na njeni srebrni streli, a ko to s skupnimi močmi odpravimo, štartava. Proti Krimu. Najprej po Ižanki, pa mimo Matene in nato na makadam med polji do Iške vasi. Nato se pot začne vzpenjati. Vse do Gornjega Iga, kjer narediva prvi daljši postanek. Potem sva jih imeli naprej malce več, a uspelo nama je. Vreme nama je dobro služilo in le kakih pet minut sva pod gostim vejevjem vedrili pred nevihto. Malce sem bila razočarana tik pod vrhom, ker je kar naenkrat nastal promet, kot na avtocesti... So imeli pevski zbori in še nekdo neko srečanje... No ja... Na vrhu spet malce daljši postanek, nato pa šuuuuuuuus v dolino in na družinski piknik, ki sva ga že malce zamujali. Prav ponosna sem na Mojco, da ji je uspelo sterati do vrha! Bravo še enkrat, sis! 
Tokrat je bila udeležba na pikniku celo bolj obsežna kot pred letom prej. In prav zanimivo je videti (skoraj) vso žlahto na kupu... Ja, in tole pišem "tako obsežno" tudi zato, ker sem dobila brco, naj poleg objave fotk, še kaj napišem... Da bodo vedeli: kwa dogaja! Lepo vas je bilo videt!
Ni komentarjev:
Objavite komentar