torek, 17. julij 2007

Učite se, učite se in še enkrat učite se...

Vsako leto znova se prijavim na nek razpis, da me potem država požegna, da ja, ti si tudi tista, ki lahko v mojem imenu ocenjuješ in soliš pamet. Sem šla celo v širni svet po dodatne izkušnje. Ker delam v imenu države, moram strogo držat jezik za zobmi in se med papirji obnašat strogo zaupno. In prijavim se predvsem zato, da se pri tem kaj naučim. Da pogledam "čez plot" in vidim, kaj bi se dalo za domačimi vrati spraviti v red.

Ne vem, kaj sem zagrešila, ampak država me enostavno NE mara. To predvidevam po tem, da zadnji dve leti dobim v oceno tak primer, da mi že pogled na naslov povzroči zavijanje z očmi in črvičenje v črevesju.

Lani sem, po enoleti pavzi, ko sem vmes kritizirala druge, dobila v oceno primer, ko se niti toliko niso potrudili, da bi v dveh letih spustili čez pisanje tisto funkcijo v urejevalniku besedil, ki se ji reče spelling and grammar. Gledala sem iste tipkarske napake. Pa kako naj dam potem pozitivno mnenje, da so zmeraj boljši? A ker je bila vsebina dobra, sem malce popustila in se z ekipo zdilala za boljšo oceno kot sem jo dodelila sprva.

In letos? Letos me je država še posebno "nagradila". Že v osnovi vem, da je bil ta primer lani med boljšimi. Kaj pa če jaz ne mislim tako? In kaj, ko mi je njihov kapo di banda že v osnovi tako antipatičen, da bi jim z veseljem napisala: "Fantje ne nalagajte! Tole kar je tu napisano je en navaden tralala..." Ampak ne smem. Ker čustva spadajo, v tem primeru, pod strogo zaupno. In ker se moram z ekipo uskladiti, da damo skupno oceno. Če bodo najbolje ocenjeni, bomo tako vsi pili na zmago. Upam, da sem mi ne zatakne... In potem zraven neskončno trpim... In se ciklam. Ker mi smrdi, sem odlašala in zdaj, ko vem, da me cela ekipa čaka, da izdahnem svojo sodbo, mi smrdi še bolj. Ker se zraven pojavi še občutek krivde, ker me čakajo. Klinc je, ker se pri stvareh, ki mi smrdijo, težko tako zorganiziram, da bi mi šlo vse "gladko". In ne, pri tem mi ne more nihče pomagat. Tole lekcijo moram sama predelat...
In vem, da se bom drugo leto prijavila spet. Saj veste: "Učite se, učite se in še enkrat učite se..." Jah nič, prej bo mimo, če grem naprej pisat "sodbo"...

Ni komentarjev: