Nerodni teden

Začel se je v soboto, ko se mi je na kolesu raztrgala veriga.
V torek je zbolela tale mašina. So jo napadli virusi.
Nadaljevalo se je v sredo, ko sem že skoraj pred domačim pragom med tekom na tistih gladkih Golovških kockah lovila po zraku očala. Se je super končalo. Čeprav je to baje sedaj moderno, mi to poletje ne bo treba nosit minic...




Kolo je šlo v popravilo in se že vozim okrog.
Mašino je v roke dobil dr. sistemski in jo že veselo uporabljam.
Koleno gre pa na masažo...

Jutri je spet nova sobota. Torej je nerodni teden okrog.

Iz družinskega albuma

O Lana, sestričnica, lepo te je spet videt!

Lana

Vid

Ikea fan

Sem Ikea fan. Niti v enem prostoru v stanovanju ne manjka kak Ikein kos.

Večkrat pišem o Ikeinih lučkah. Z ne najbolj prijaznim in pozitivnim prizvokom, zato sem se odločila napisat tale post. Še kot študentka in tudi kasneje sem preskušala električne aparate. Na dopust 1999 sem se se spravila ravno, ko je bila "afera" s kavnim avtomatom. Enim, ki je bil no-name znamke in na zunaj identičen nekemu aparatu z znamko. Ko smo ga odprli, smo se pa zgrozili kaj smo videli noter, ko pa smo začeli preskušat zadevo, pa še bolj. Zato sem, priznam, malce obsedena z raznimi električnimi aparati, še posebej, če so no-name.

Dolgo časa sem bila tudi urednik spletne strani (vidim, da bom morala spet rohneti, ker ni ažurirano), na kateri sem zbirala objave iz časopisov o nezgodah z električnimi napravami. Ob vsakodnevnem brskanju po časopisih sem naletela tudi na članek, da je Ikea iz prodaje umaknila, in pozvala stranke, da vrnejo, neke novoletne lučke, za katere se je ugotovilo, da niso OK. Od takrat sem nanje bolj pozorna. Ker so mi nekatere všeč, sem si jih vseeno nabavila.

Pa sem nekega dne dobila ovčin mail z vsebino, ki me je glede na zgoraj napisano, spravila iz tira. Njihova najmlajša se v nizozemski depresiji še ni čisto znašla. Zato so ji dovolili, da ima ponoči prižgano lučko. In zgodilo se je:
Na srečo, razen stopljene lučke in fleka na jogiju, ni bilo nič. No, meni se je dvignil pokrov. Vem, da se za lučke, ki bi jih lahko otroci zamenjali za plišastega medvedka oz. imeli za igračko, delajo dodatni testi. Sem jih tudi sama. Zato sem vsa besna pisala v Ikeo. Sem bila še dodatno razjarjena, ker na njihovi internetni strani nisem mogla dobiti maila, na katerega bi se pritožila. Možna je bila le uporaba neke "Vide" (avtomatska tajnica na davčni internetni strani), ki je odgovarjala na v naprej postavljena vprašanja. In ravno isti dan sem, kot Ikea family member, v nabiralnik dobila njihov časopis z enim od člankov Otroci so naše bogastvo. Ni mi dalo miru in sem pisala glavni urednici časopisa. Pustila sem vse možne kontaktne podatke, ker se mi je zdelo pa čist too much! In res. Sem bila potolažena. Sem v roku dveh ur dobila odgovor, klicali so me in smo se pogovorili. Tudi iz slovenske podružnice sem dobila mail. Tu so mi še malce povišali stopnjo besnosti, ker so mi pisali v stilu: morda, ste imeli pa žarnico s preveliko wattažo. Ne vi meni govorit kaj in kako, ker sem sama preskušala te zadeve in sem uporabnike dodobra izprašala kaj so počeli z lučko. Sem to lepo napisala, da nisem navaden uporabnik, ampak tak ta zaj.... Ni mi šlo za tistih 10 eurov, ki naj bi jih dobili nazaj, ampak za varnost vseh nadaljnih uporabnikov.

Verjamem, da so se potrudili in lučko ponovno stestirali. Ni lahko iz trga "potegniti" izdelka, a Ikea je to že naredila. Zato ostajam njihov fan. In ostajam pozorna tudi pri ostalih električnih aparatih. Zato se opravičujem, če kdaj ponergam o Ikeinih lučkah - poklicna deformacija. Kdo gre naslednji v Ikeo? Moj spisek je pripravljen! ;-)

Radar

Sem se peljala s čisto normalno, raje počasno, hitrostjo s kolesom po malce bolj obljudeni cesti. Ne danes, ker je moral moj "starac" (ne, ne k veterinarju, kljub temu, da sem to danes že skoraj 3-krat izjavila) na popravilo ketne, ker za po mestu bo še čisto dober. Bila sem vsa prešvicana, verjetno primerno rdeča v obraz in sopihajoča, ko mi nasproti pripelje možak, ves čil in v popolni bojni opremi. Me gleda kako se mučim, pa mi zavpije: "Ej, ne tako hitro, malo naprej je radar!" Ja, kaj sem si hotla. Bruhnila sem v smeh in z nasmeškom na obrazu pritavala do doma. En stavek je čisto dovolj, da ti polepša dan...

Borovniški venček

Verigi kolesa v spomin...

Ko se ti svet zamaje pod nogami...

...kar je podobno občutku, da ti je Zemlja padla na glavo...

Uspelo mi je oddati nočno moro. To dejstvo in hladna pijača ob Gradaščici sta me popolnoma zbegali. Pa bi verjetno moralo biti ravno obratno... Zdaj se naj bi svet spet bolj "normalno" vrtel...

Zgodilo se je, da sem se ravno, ko sem imela občutek, da sem se začela dušiti, da me nekaj omejuje, ponovno srečala s prijateljem. Tistim človekom, za katerega govorijo, da mi je zmešal glavo. Mi jo je, ampak ne v smislu zaljubljenosti kot to opisujejo nekateri. Gre za neko čisto drugo energijo, ki je ne znam opisat. Morda zaradi izkušenj, ki sem jih doživela ob njem? Ta energija se enostavno pojavi, ko ga začutim v bližini. Naenkrat postane svet... enostavno drugačen. Lep in enostaven. In tudi tokrat je bilo tako. Ne le zaradi njega, ampak tudi zaradi novic, ki jih je prinesel s seboj. Ko mi reče: "Pojdi, pomagal ti bom!", nato si ogledam nekaj popotniških predavanj, me odnese...

Zakaj nimam jajc in ne spokam kufrov???

Napad žužkov

Ob tej neznosni vročini, ko imam zraven občutek, da se mi bodo pod prsti stalile tipke na tipkovnici, so žužki izvedli desant na stanovanje.

Najprej so se po kuhinjski niši začeli sprehajati taki manjši. Za katere moram pri N preverit ali so slučajno isti, kot so se zaredili pri njej v neki začimbi, ki sem jo prinesla z enega od potovanj. In preverit katera začimba je to bila, da grem usmerjeno v iskanje vira tega zlodja. Ampak zdaj, ko imam v želji po hlastanju atomov kisika, za katere mislim, da se njihova koncentracija manjša z vsako zvišano stopinjo celzija, odprta vrata balkona, (matr kolk dolgi stavki) me je najprej napadla osa. Mi jo je uspelo ujeti. Mi je nerodno napisati kako, ker me bosta Mojka in Nta, opomnili, da so Ikeine lučke res tudi za kaj dobre... ;-). Pa vseeno. Ujela sem jo v Ikeino lučko in ja, pustila, da se je scvrla na žarnici. Ne obžalujem. Ker se je kmalu po osi skozi vrata z gromkim zvokom najavil sršen. Za uničenje sem poskrbela z enim od brezplačnih časopisov, ki jih dobimo v nabiralnik in se je slučajno valjal v bližini. Flek je na srečo ostal na pralni površini! Mi ne uspe spisati nadaljnih sedmih stavkov, ko mi na tipkovnico pade nekaj, kar bi kje v tujini rekla, da je ščurek. Bljek! Tale obdelovani primer, kateremu je bilo namenjeno tistih 7 stavkov, je v e-obliki dobil dodatek v obliki asdfhawseičfuh234rp789z b3er v pisni pa nek zmazek nedoločjive oblike. Ni pralna površina, a ker sem predčasno iz preventivnih vzgibov naredila kopijo, ni kake posebne škode. Ne. Še ni konec. Je prišlo še nekaj podobnega majskemu hrošču. In ti ti jaz, sem mu spet sodila brez zagovora. Upam, da je bilo za nocoj dovolj. Moja noč bo še dolga in zjutraj ne bi rada napolnila celotne kante z napisom "biološki odpadki"...

(kljub prvotnem sklepu, da slike ne bom objavljala in je kar nekaj žužkov že romalo v koš, je tole že zelo zreducirana zbirka, ko me je moj Canon premamil in se je že skoraj svitalo, vrata pa že kar nekaj časa zaprta, ker se je obetal en manjši živčni zlom ob stalnem brenčanju okrog glave v različnih durih in molih)