sreda, 27. maj 2009

Ko cveti mak

ponedeljek, 25. maj 2009

Hja...

...se zgodi...tudi meni!
Dobre štiri ure od slovenske meje proti severu... S sodelavcem čvekava o tem in onem, tako je pot minila tik tak. Potem sva šla prevzeti ključe najinih sob. Pa se možak malce poheca z nama in nama izroči ključe. Prav previdno izbira katerega bo dal kateremu. In dobim svojega s "spremnim besedilom": "for you miss with bad!" Prav lepo se zahvaliva in se spraviva do sob. Pa naju prešine. "Čaki čaki! Kako with bad? A ti je pa nimaš al kaj?!" "Bova vidla." Ja, sva vidla, da bo tuširanje res kar v moji sobi... No, to še ni vse! Najbolj me bo groza, ker... hja...hmmm... malce mi bo nerodno jutri! Držat bom morala jako strogo in mrko faco, ampak... no... kmmm... moja tagmašna obleka visi v predsobi ene 500 km daleč... Ostanejo mi kavbojke. In prav čudno mi bo v lakastih čeveljčkih s petko zraven! Ker, no, v tevicah s črnimi nohti bi bilo pa pač vseeno malce čudno, kaj pravite? Ah... Naj bo že malo počitnic! Drugače kmalu dobim kar tisti "tamoderni" jopič... Držite pesti, da ne že kar jutri, ko se pojavim na vratih!

sreda, 20. maj 2009

ponedeljek, 11. maj 2009

Kruh naš vsakdanji...

Jemen
Iran
Maroko
Turčija

sobota, 02. maj 2009

FORMAraton in rdeči noski 2. del

Zdaj je to že davno mimo. A ko z zamudo berem Wego, Vreme, Classixa kako preživljajo regeneracijo, lahko rečem, da sem izredno zadovoljna. Res je, da jaz nimam kakih večjih tekaških ciljev. Še za Tek čez Pohorje se moram baje bati, da ne ukinejo ta kratke trase. Z veseljem pa se bom udeležila tekem Treking lige. Ker Sebi ve kakšen je moj EMŠO, me vsake toliko spomni na besede moje zdravnice: "No, dajte se obnašati letom primerno!" In tako sem, kjub temu, da imam slabo vest pred Nto in Mihom ter dolgimi trojkami, precej počivaško nastrojena. Ampak to je, kar se je dogajalo po FORMAratonu. Tu sem mislila napisat kaj se je prej in vmes.
Tam med mojim opisom je nekdo napisal, da sem motivator. Verjetno zato, ker ob priložnostih, ko je možno prijaviti kako ekipo začnem špikati ljudi... Tudi tokrat sem jih. Moje družinske člane. Da smo se prijavili kot ekipa. 8 članov je štela. In sem bila ponosna na vse, ki so se odzvali vabilu! No, malce tudi razočarana, ker je Davorja zamenjal Vid, a pač delo je delo. Kot ekipa smo se uvrstili na 10. mesto od 47 ekip! Oči in Mih sta naredila po 20 krogov, Ntica 10, Majda 8, Mojca 2, Sanja in Lana po 1, Vida sem z vozičkom prepeljala okrog, en krog pa je naredil tudi z Ano, ki ni bila prijavljena. Tako smo skupno naredili 91 krogov. Ja, uradnih 88. In tisti Lanin je prav posebni! Pri dveh letih sama okrog!

vir

In moj tek? Ja rezultat več kot odličen! 26 krogov, kar je zneslo malo manj kot 50 km. 49,582 km. Kar na žalost ni moj osebni rekord. Ta ostaja iz meni ljubšega teka kot je bil tale, to je Sladkih 6 in znaša 50,715 km. Ampak tokrat mi ni šlo za rezultat! Moja kondicija še ni tista, ki bi si jo želela. O, motivacijo sem pa imela ja! Dobra družba je bila tista, ki me je vlekla po progi. Družinskih članov na sami progi skoraj nisem videla. Razen v menjalnem prostoru, kjer sta mi Mojca in Sanja mešali rehidracijski napitek, lupili pomaranče in skrbeli zame predvsem na začetku... Vid in Ana sta mi prinesla jagode, Lana, Nta in Mih so me spodbujali tam okrog štarta... No očeta in Majdo pa sem videla tudi na progi. Oče mi je še posebej v svojem regeneracijskem krogu vlival pogum! No poleg že zgoraj omenjenih treh dedov in ostalih vseh TFjevcev (če začnem naštevat bom koga pozabila...), pa sem bila vesela predvsem družbe Fiftija, ki me je "vlekel" na začetku in delal družbo na koncu. Še vedno verjamem v njegov skriti? ultra podvig in držim pesti, da bi koleno zdržalo... Vmes sem srečala še ogromno takih, ki jih ne srečam vsak dan in so mi popestrili kak krog. Skratka, izjemen dan preživet v dobri družbi. Komaj čakam Sladkih 6!!

In ker ne morem čisto iz svoje kože, sem se razglasitve rezultatov udeležila s fotoaparatom. Fifty, Slon in Simi pa so mi pomagali pri komentarjih in nastala je fotoreportaža, ki sem jo objavila že na TF.

Da vseeno ne končam v Tivoliju oz. razglasitvi. Sem vrgla rokavico. Na Balatonu je možno nastopiti v štafeti... ;-)

Primorske cvetke








Poščijem se na vse...

... bi morala reči. Vem! Pa kar ne morem... Meljem, meljem, meljem in se počutim kot posiljena!
Ko bi vsaj lahko rekla, če je posilstvo neizbežno, potem lezi in uživaj!
Tokrat ne morem! Bežim pred lastnimi mislimi...

...ker imam občutek, da se mi nekdo od daleč sladko smeji...


In, da jih ne bom slišala, da pišem le z metaforami, si bom olajšala glavo z zgodbico, ki me teži... Vem, ljudje imajo velike in druge probleme. Recesija, gripa, nori vozniki... morijo po svetu...
Pokliče me znanec. Pove, kako zelo sem fajn in da bi bil vesel, ko bi zanj naredila uslugo in naredila neko delo. To naredim, čeprav z ogromno drugega dela pred dopustom. Posredujem nazaj in dobim odgovor, da ima še takega dela in mi obljubi plačilo v blagu. Povem, da nimam časa in da to gotovo ne bo narejeno. Sploh pa ne pred dopustom! Omenim prijatelju, ki delo naredi ter ga posredujem znancu z jasnim pojasnilom, da je to naredil prijatelj in naj izplača delo kar njemu. Znanec se prijazno zahvali, pohvali hitrost in potrdi, da plačilo (blago) bo.
Pride dan, ko naj bi blago prevzela. Pa me oblije pot, ko dobim namesto blaga dva bona. Vsak v vrednosti tretjine blaga. (Razen tistega, ki je v akciji, ker so stare zaloge! Tistega bi bilo za polovico, ja!) "En je zate, drugi pa za prijatelja!" Povem, da bom oba bona dala prijatelju. Pa slišim, da sem predobra in če bi bila z njim poročena (malo morgen, je bil tisti Arabec bolj perspektiven, no, vsaj poročen ni bil, pa ne bi šla k njemu v harem!!!) bi razdala celo hišo (ta prava za v hišo!)...
Da je mera polna, se blaga s tem bonom, ne da kupiti kar v vsaki trgovini, kjer to blago prodajajo, ampak se je treba dogovoriti z zastopnikom. In ta zastopnik na internetni strani nima objavljene telefonske številke, ampak se lahko dogovarjaš le preko neke vpisne forme, kjer moraš dati toliko svojih podatkov, kot jih rabi protikorupcijska komisija v Arizoni, ko preverja prodajalce igralnih naprav.
In ne, da ne boste mislili, da lahko oba bona uporabiš za isto blago. Moraš kupiti dva blaga! In dobim od znanca pojasnilo, da če pa vzamem tisto blago v akciji, bodo pa dali dodatni popust in bo zneslo to potem skoraj nič!
Ah, morda kdaj dopišem kako se je zgodba končala. Jaz sem že v minusu! Ker sem prijatelju dala vrednost celotnega bona, ki ga on ne bi mogel vnovčiti, ker je "pisan" name, bon pa sem uspela prodati za manj kot piše na njem. In še to: to blago bi kupec bona dobil v trgovini, kjer ga prodajajo, za 10% ceneje, pri zastopniku pa bo verjetno polna cena, kar pomeni dodatni minus... Da ne omenjam stroškov vseh telefonskih klicov za potencialne kupce bona... Najbolj od vsega pa boli to, da sem prijatelja vpletla v celotno zadevo. Ta minus si bom najbolj zapomnila in ga najtežje "pogoltnila"... Ja, od vseh minusov ne bom umrla, bom pa morda za kak gram lažja, kar tudi ne škodi, kajne?! Ups, na koncu bom morala biti temu k*****u še hvaležna?! Kako dobro, da sem tole napisala! Morda sem pa s tem spoznanjem zaključila "zgodbo". Hja, ta model si je pri meni naredil izredno negativno reklamo in si ne zasluži niti scalnice tistega prvega osla!