Nekaj tvojega..

Hvala M! Naj v tvojih četrtkih poplesavajo zvezde in naj ima tvoja marjetica ravno prav listkov... :-)

Rdeča zastava naznanja premoč pomladi, bela vdajo zime…
V iskanju besed, ki bi opisovale občutek prebujajočega sonca.
Čutim razdaljo zvezdnih teles, nabitih s čustvi.
Med prsti prepletam nitke, ki vodijo do zasneženih vrhov.

Se spominjaš večerov, ko so na nočnem nebu poplesovale zvezde?

Prozorno stekleničko spominov sem prebarvala na črno, jo ovila z rdečim trakom ter jo položila v predalček,
ki je namenjen tovrstnim zvarkom.
Vzela sem fotografijo poletja in nanjo pripela občutek objema.
Še vedno me zmrazi vsakič, ko pomislim nanjo.
Tudi ta se je pridružila steklenički spominov.

Se spominjaš večerov, ko so na nočnem nebu poplesavale zvezde?

Na polju belih cvetov najdem majhno marjetico.
Njeni listi so beli,
Kot so beli zasneženi vrhovi gora.
Nanjo pripnem okus nasmeha.
V kotičkih ustnic še vedno občutim trenutke navihanosti.
Za beli cvet poiščem prostor poleg toplega objema.

Se spominjaš večerov, ko so na nočnem nebu poplesavale zvezde?

Na zgornji polički poiščem palčko cimeta.
Zdrobim jo med prsti in ji primešam drobec črne kave brez sladkorja.
Vonj rdeče pomladi se razleže skozi cel prostor.
Zaprem oči,
Da se naužijem popolnosti okusa.
Na skodelico, do vrha napolnjeno z napitkom svobode,
Pripnem trenutek čokoladnih sanj.
Skodelico položim poleg nasmeha,
Da se pomeša z občutkom objema.

Priletela bo ptica pomladi in osvobodila vse te občutke…
Varno spravljene v 107. predalčku,
Namenjenemu skrivnostim in željam…

Se spominjaš večerov, ko so na nočnem nebu poplesovale zvezde?

M.P.