nedelja, 17. april 2011

3. Formaraton

2009
2010
2011: če je bilo lani na poti v Šparto, je letos na poti na Balaton...
In če spesnim nekaj več besed:

Kljub temu, da nisem dosegla lanskega rezultata, sem zadovoljna. Moj cilj je bil maraton. Dosegla sem ga v družbi mnogih in predvsem s pomočjo Razyja (med 20 in 30 km) in Fiftyja (med 30 in ciljem). Sploh Fifty je bil neprizanesljiv - v dobrem pomenu besede. Ko sem najbolj dihala na škrge, mi je razložil, da če bova hitrejša, bova hitreje dosegla cilj. Joj! Saj prav je imel, samo slišat in obnašat se temu primerno pa ni bilo najlažje. Ko sem se po maratonu ustavila, da se najem, je padlo tistih nekaj kapelj, da ni bilo prevroče. Moje noge so postajale svinčeno trde. Ups. Če mislim jutri normalno hoditi, bo treba čimprej na regeneracijo. Tako sem začela hoditi po progi. Malo za sprostitev, malo v korak s sloganom prireditve "Vsak kilometer šteje". Na koncu sem izpadla največja grebatorka v ekipi, saj sem za 1 krog prehitela oba pubeca. To se gotovo ne bi zgodilo, če bi sodeloval tudi Samo. Čeprav smo ga pogrešali, naj raje sanira poškodbo, da bomo lahko izpolnjevali zastavljene skupne cilje.

In ker sem službeno ravno v fazi analiz, mi ni dalo, da se ne bi malce poigrala z rezultati. Zanimivo mi je namreč bilo, da smo bili v ekipi le trije, a uvrščeni precej visoko. Na 15. mesto. Na moj izračun, no na naše km, sem res ponosna. Če med prvimi 15. ekipami izračunamo povprečno število kilometov na člana ekipe, bi dosegli s 53,655 km / člana ekipe 4. mesto!

Kaj naj še napišem?
-Da sem bila zelo vesela družbe vseh, ki jih nisem videla že doooolgo časa.
-Ira mi je vlivala moralo že pred prireditvijo.
-Lonijina dobrodošlica mi je dala krila. Saherca, njami, kasneje energijo.
-Alekove hudomušne pripombe, mi dajo jasno vedeti, da bo letos še obilo smeha. Če bo obveljala ena od taktik za Balaton, bom morala še močno trenirati vse smejalne mišice. Pri teh "zdraviti" muskelfiber...
-Škoda, da je Urošu ponagajala poškodba. Sem prepričana, da bi imela harmonika še bolj vesel zvok, če bi se peta obnašala drugače...
-Bogdana je bilo lepo videt, čeprav le v vlogi navijača.
-Tisti krogi z Rollbackom so bili še posebej zanimivi. Motivacijsko nabiti. Če zmore on v tem špartanskem obuvalu (ki ga je po besedah Fiftyja zamenjal pri ali morda celo ukradel kralju Leonidasu), potem tudi meni ni nič hudega...
-Izredno vesela sem bila kroga s sodelavko Tatjano, pa čveka z Marino, Andrejo, Maco, Lauferjem, Vremenom, "piva" pri Toniju,obiska Dannae & Co...
-Hehe, svet je majhen, Slovenija še bolj. V enem od krogov sva z Razyjem razglabljala o novem članu Golade in Razy se je trudil razložiti kdo in kakšen je, v naslednjem krogu se nama je pridružil. In ugotovili smo, no... da mi ga ni treba predstavljati, saj ga poznam bolje kot Razy in to že kakih 15-20 let...
-No, edino moj bivši šef... Ah, ti šefi, kajne?! Timingov Gojc mi je obljubljal kak skupni krog... Verjetno je mislil naslednje leto!
-Tile vsi "ultra-norci"... Ponosna sem, da vas poznam!

Moji Špartanci so pa itak zakon!

4 komentarji:

Mil pravi ...

Bravo, braaavoooooooo. Iskrene čestitke.

Uroš Sobočan pravi ...

Alja ti si legenda, pa saj to itak veš!

:-) pravi ...

Hvala obema!

AVI pravi ...

Bravo Alja, le tako naprej pa bo šel tudi Balaton z nasemhom... :)