Pod budnim očesom...

V zanimivi družbi

smo se znašli...

Letališki stoli

so izredno neudobni. Posebno tisti v Dubaju. Moraš imeti izpit iz joge, če se želiš naspati. Mislim, da je bilo to najhujša izkušnja na celotni poti.

No, tako se je najino popotovanje zares začelo, če odštejem pot do Benetk. Na letališču. Gašper&Nasta sta naju oddala že zgodaj, potem sva listali po Lonely Planetu in ugotavljali kaj naju čaka. Na celotnem potovanju sva zamenjali 10 letal. Od dveh letalskih družb, Emiratov in Vietnam Airlines, so bila letala prve družbe bolje opremljena in storitve na višjem nivoju. A tudi pri drugi nisva ničesar pogrešali. Me je pa Lenčka, glede na to, da ve, da nisem ravno kak navdušen "letalec", prav postrani gledala, ko sva vstopali na eno od letal, ki je imelo nezaščitene propelerje. Verjetno je preverjala stopnjo bledice na mojem obrazu...

Aklimatizacija

Da ne boste mislili, da živim le od spominov. Čeprav bi najraje, glede na kaos v katerega sem se vrnila.
Tokrat za spremembo na dopustu, kljub resničnemu lenarjenju, začuda nisem pogrešala gibanja. Tisti vzpon na njihov hrib, ki ga bom kdaj prav na hitro opisala, ker o njem ni kaj dosti povedati, mi je bil čisto dovolj.
In superge so mislile, no jaz sem, da bom tekla po tisti peščeni plaži. Malo morgen. Že med sprehodom se mi je udiralo, da me je minilo, da bi obuvala kaj drugega kot šlape.

In so morale počakat, da se vrnem domov in jih spravim iz vrečke.

Ker sta me Mih in Nta prijavila v dolgo trojko, ne bom smela zabušavat. In iz čiste slabe vesti sem šla takoj naslednji dan po prihodu odtečt enih 6 km. Nato mi je uspelo še enkrat na Šmarno goro, po trasi "Zimske lige" na Pohorje, na Golado in še enkrat odtečt kakih 10 km. Danes pa smo se štiri na dveh nogah in dve na štirih nogah, kot je ugotovila Sebi, sprehodile v prekrasnem vremenu do Areha, medtem ko so ultraši grizli kilometre na ultramaratonu Zagreb-Čazma in večina navdušenih tekačev mali kraški maraton. Ni mi žal, da nisem bila v Sežani. Pohorje še vedno rules! :-) Punce, hvala za odlično družbo!

Nta, ni v excelovi tabeli, a misliš, da bo vseeno OK? ;-)

Delavci

Maroške delavce sem že predstavila, sedaj so na vrsti vietnamski...

Najprej vietnamska Fensišmensi... ;-)

Žensk bo na slikah še dovolj, da ne boste mislili, da tam delajo le moški!

Navdušili so me njihovi trgovci. Verjetno bi si takih delavcev želel vsak direktor. Njihova tržna naravnanost in prilagodljivost sta, kot sva opazili v nekaj primerih, zavidanja vredni. Npr zelenjavo so na štantu ob velikem nalivu, ko so v trenutku padale kaplje dežja, velike za skodelico kave, zamenjale pelerine vseh vrst, ki so hkrati služile za zaščito zelenjave.

Odpadki embalaže

Sem že pisala o tem, kako me fascinira inovativnost, kaj vse si ne zmislijo ljudje, da se da narediti iz starih polivinilastih vrečk in podobnih odpadkov. Že v prejšnjem zapisu ob psu so avtomobilčki, ki jih prodajajo za malo manj kot 10 ameriških dolarjev, narejeni so pa iz pločevink piva in Coca-Cole. Tudi tole kolo so nama želeli prodati. Oblečeno v pločevinke. Da o celih jumbo plakatih iz plastenk različnih barv in velikosti sploh ne zgubljam besed.

Zehhhh...

Hja. Doma sem. Ampak še ne funkcioniram čisto normalno. Kaj je že to normalno? Da imaš takoj, ko se vrneš z dopusta, tri dni zapored 12-urni delovnik? Kam to pelje? Ampak ne, ne bom vam jamrala. Čeprav me še malo daje časovna razlika. Zdaj že pošteno zeham, zjutraj pa budim peteline.

Priznam, da je bilo super! Dopusta, ko si odklopljen od norega sveta in je skoraj edino tvoje opravilo obračanje listov v knjigi oziroma raztegovanje podobno temule kosmatincu, si nisem organizirala že od srednje šole. In obe z Lenčko sva ugotovili, da bi se kar navadili.

Me sprašujejo, če bi se tja vrnila. Bi! Saj kak detajl še opišem, naj omenim, da čisto iz svoje kože nisva mogli in osvojili najvišji vrh južnega Vietnama (2194?m), se pustili razvajati z masažo na plaži, manikiranjem, pedikiranjem, odlično jedli, spali v prav posebnem hotelu, lovili ščurke ter podgane in božali pse (no, jaz sem se temu izognila. Nekako mi ni do crkljanja neznanih kosmatincev), šnorklali, se vozili z MTB in motorjem in ja, predvsem brali.

Fotk bo dovolj, da si boste znali predstavljati kako je tam!