Aklimatizacija
Da ne boste mislili, da živim le od spominov. Čeprav bi najraje, glede na kaos v katerega sem se vrnila.
Tokrat za spremembo na dopustu, kljub resničnemu lenarjenju, začuda nisem pogrešala gibanja. Tisti vzpon na njihov hrib, ki ga bom kdaj prav na hitro opisala, ker o njem ni kaj dosti povedati, mi je bil čisto dovolj.
In superge so mislile, no jaz sem, da bom tekla po tisti peščeni plaži. Malo morgen. Že med sprehodom se mi je udiralo, da me je minilo, da bi obuvala kaj drugega kot šlape.
Tokrat za spremembo na dopustu, kljub resničnemu lenarjenju, začuda nisem pogrešala gibanja. Tisti vzpon na njihov hrib, ki ga bom kdaj prav na hitro opisala, ker o njem ni kaj dosti povedati, mi je bil čisto dovolj.
In superge so mislile, no jaz sem, da bom tekla po tisti peščeni plaži. Malo morgen. Že med sprehodom se mi je udiralo, da me je minilo, da bi obuvala kaj drugega kot šlape.
In so morale počakat, da se vrnem domov in jih spravim iz vrečke.
Ker sta me Mih in Nta prijavila v dolgo trojko, ne bom smela zabušavat. In iz čiste slabe vesti sem šla takoj naslednji dan po prihodu odtečt enih 6 km. Nato mi je uspelo še enkrat na Šmarno goro, po trasi "Zimske lige" na Pohorje, na Golado in še enkrat odtečt kakih 10 km. Danes pa smo se štiri na dveh nogah in dve na štirih nogah, kot je ugotovila Sebi, sprehodile v prekrasnem vremenu do Areha, medtem ko so ultraši grizli kilometre na ultramaratonu Zagreb-Čazma in večina navdušenih tekačev mali kraški maraton. Ni mi žal, da nisem bila v Sežani. Pohorje še vedno rules! :-) Punce, hvala za odlično družbo!
Nta, ni v excelovi tabeli, a misliš, da bo vseeno OK? ;-)
Ni komentarjev:
Objavite komentar