Navijaštvo
foto: izyemna, vir: TF
Malce te "kulture" mi je ostalo tudi, ko sem se pridružila TFju. Lani na "ljubljancu" sem se pridružila Nti in Staši, ter z megafonom spodbujala znance in prijatelje. Spomladi sem optimistično planirala, da se udeležim polmaratona v Beogradu, a je kondicija enostavno zadoščala le za navijaštvo. Takrat smo z Nado in Izyemno sestavljale eno od navijaških ekip... Se imele izvrstno in se nasmejale... Poleg kričanja in fotografiranja smo bile še v maserski vlogi... Pa nato Kranjskogorska desetka z izyemno in pegazom... So gotovo še teki (npr. Runnerjev tek, kjer sva se z mojcej77 nasmejali, da je bolel trebuh!), kjer sem navijala...
foto: izyemna, vir: TF
Za tokratnega "ljubljanca" sem načrtovala, da se bom postavila na enako mesto kot lani in si spet sposodila megafon. Pa se mi je zdelo, da ni kakega posebnega navdušenja za ponovno sestavo TF navijaške skupine. Sem uslišala prošnjo S., da jo počakam tam okrog 17. km. S Tomažem sva se skupaj odpravila na dogovorjeno mesto in navijala. Lani se mi je zdelo (morda sem si le domišljala, a meni je fino, če me kak znan spodbudi), da nam je nekatere, ki so že hodili, uspelo spet spraviti v tek. Tokrat sem si "sposodila" kar tamkajšnji prometni znak in tolkla nanj. Ob spodbujanju znanih sem res počakala S. in z njo odtekla kak km. Bila je navdušena. Meni se je pa tudi dobro zdelo.
In dobro se je zdelo še mnogim drugim, ki so rekli, da jim je moj "džumbus" tam dobro del...
4 komentarji:
kaj pa balansiraš na prvi fotki?
hja. v resnici sem se ovijala v navijaško zastavo. lohk bi se našel pa še 1001 izgovor... tipa:
-mi je bilo nerodno pred 1. kenijcem...;
-en fajn sonavijač mi zavezuje vezalke in ga je treba nadzorovati...;
-gledam, če mi je voda že do kolen...;
-... ;-)
Draga Alja, sploh ne ves, kako je pomagalo. Isijas se je prebudil in pobesnelo grizel levo ritnico (ko bi jo vsaj odgriznil :)) in stegno! Ne vem, ali sem se smilila sama sebi ali ljudem ob progi, vendar so se mi razjasnila obzorja, ko sem vaju zagledala s Tomazem!
Tisti kilometer, ki si ga odtekla z mano, mi je pomagal do konca, pa tudi moj ego se je umiril, ceprav me je zmagovalec tadolgega prehitel se malo prej kot pred dvemi leti :))
In ker se v zivljenju stalno borimo in pogum steje, sem se odlocila, da se zaradi cascenja samomucenja udelezim se polovicke v Palmanovi. Tam navijajte zame v cilju, ne boste mi tako lahko usli :)) Se enkrat najlepsa hvala!!!
Hvalezna S
(p.s. Tale Bxl res ubije telo, a duuuha ne damo!!! Moto: zdrav duh v gnilem telesu :))
@S: dej dej! hitr u superge! že komi čakam palmanove! :-)
Objavite komentar