petek, 28. september 2007

Kadar je preveč, je preveč!

Včasih se mi pokaže kak znak, da se je treba ustavit.

Pri meni se je že nekajkrat zgodilo, da je bil znak to, da sem takim ali drugačnim policajem plačala zaradi hitrosti moje vožnje. In to se je zgodilo ponavadi na »službenih« vožnjah. Ker je treba biti takrat in takrat na nekem mestu. Pa se ne morem odlepit iz delovnega mesta, ker je treba še ful stvari narediti, ker sodelavci vedo, da me ne bo in bi radi še preden grem z mano uredili stvari, ki bi jih morali že pred časom...

Tokrat ni bila hitrost vožnje tista. Tokrat sem čisto po pravilih prišla do hotela. Bila sem pozna, celo tako pozna, da sem zbudila receptorja. Ker pred hotelom nisem našla parkirnega mesta, sem ga vprašala, kje naj pustim avto. »Prtljago pustite tu, potem pa naravnost, čez križišče in potem boste našli dovolj prostora!« Sledila sem njegovim navodilom in res našla mesto. Ura je bila ena ponoči... Jaz pa za sabo tretjino dneva vožnje... In to je pomenilo, da sem spregledala znak. Tak, ki govori o tem, da je dovoljeno na tistem prostorčku parkirati do šestih zjutraj, ker potem postavijo premične stojnice. Danes, ko sem prišla tja, me je skoraj zadela kap! In ob neangleško govorečih Italijanih ni bilo lahko dobiti avtomobila nazaj... O ceni ne smem več razmišljati. Škodi zdravju! Receptorja sem skoraj zadavila!
Sem tako jezna sama nase! Da ne znam reči NE in si ne znam zorganizirati časa tako, da se mi take stvari zaradi stalne panike ne bi dogajale!

Zdaj se moram le še toliko skulirat, da bo vožnja, ki jo imam pred sabo, minila čim manj stresno... Potem me pa čaka dopust in me NI! Štacuna ZAPRTA! PIKA! (no, klicaj! ali pa tri!!! :-) )

2 komentarja:

:-D pravi ...

draga moja, ne mi zamerit, pa vendar sem prasnila v smeh. ko sem brala, se mi je kar zazdelo, kaj bo pisalo na znaku.
ravno to se je meni zgoilo davnega leta 1989 (pred 18 leti - boli me glava), ko sva s takratnim tipom parkirala v strasbourgu. točno tam, kjer imajo vsake 14 dni bolšjaka. in naslednji dan je bil eden tistih dni. raje se ne spomnim, kaj vse sva počela, da sva dobila avto nazaj. pa budget je bil nepopravljivo okrnjen... ne se jezit. boš že še vidla, kako dragocena bo ta izkušnja. jaz od takrat vedno panično šibam od enega znaka do drugega in skušam razbrat kaj piše po špansko, francosko, italjansko....
varno se vrni in se že veselim klepeta jutri...

Morska pravi ...

Hura za dopust in fuj in fej znakom :)