Ivan...

Danes vam povem o Ivanu...

Začelo se je v Iranu. Nekega večera, ko sem stopila v kopalnico. Čakal me je. Tako prijetno dišeč. Ko sem stopila v kopalno kad, se je zavil v moje roke. Prav počasi sva skupaj drsela po navlaženem telesu. Hmmm, njegov vonj me je omamljal. Zelo težko sva se ločila...

Naslednje jutro podobna zgodba. In to se je ponavljalo vsako jutro in vsak večer... Včasih še kdaj vmes. V vsakem novem kraju je stal tam in me gledal. Kar nerodno mi je bilo, kako me je želel očarati. Vsakič z novo obleko in novim vonjem. Nekega večera me je počakal z velikim Dariom. Za katerega naj se odločim? Čeprav je bil Dario res večji in je Ivan ob njem zgledal kot kak palček, je bil Dario ves tog in trd, Ivan pa tako mehak in dišeč, mnogo bolj vabljiv...

Ko pa me je v enem zadnjih večerov počakal s trumo Ivanov, se je najina zgodba zaključila... Ne, ne, kako naj se odločim? Odločitev mi je bila olajšana z odhodom domov. Ivanov nisem vabila s seboj v domovino. Sem se tu raje stisnila k takem "pravem Ivanu" iz mesa in kosti... ;-)