Pesnik

Hafezova grobnica v Shirazu

Ko se spominjam mojega popotovanja po Iranu, je Hafez ali Hafis kot prevajamo Slovenci, ena prvih stvari, ki mi pride na misel. Zame kar Hafez. Človek s pravim imenom Šems ed-Din Muhamed (1320 - 1389). Pesnik, ki mu pripisujejo skoraj nadčloveške, preroške lastnosti. Navduševal je mnoge umetnike kot so Goethe, Nietzsche, Puškin...Tisti h kateremu se zatekajo mladi in stari. V sreči in žalosti. Park v katerem je njegova grobnica v Shirazu je vsak dan nabito poln. Če bi mladoporočeni par rad pokazal, da ima stil, gre v Shiraz k Hafezu na poročno potovanje. Obiskovalci s sabo prinesejo knjigo in ob obisku postavijo Hafezu vprašanje na katerega želijo odgovor. Pri tem odprejo knjigo. Tam, kjer se knjiga odpre, se skriva presem z odgovorom na njihovo vprašanje.

Tole sem poslala od tam:

Kako je, ce si srce?

Nekoc me je mlada zenska vprasala:
»Kako je, ce si moski?«
In jaz sem odgovoril,
»Draga moja,
ne vem natancno.«
Potem je rekla:
»Kaj, ali nisi moski?«
In takrat sem odgovoril:
»Na spol gledam
kot na prelepo zival,
ki jo ljudje veckrat peljejo na vrvici na sprehod,
in ki se vcasih udelezi kaksnega cudnega tekmovanja,
da bi dobila kaksno nenavadno nagrado.

Draga moja,
boljse vprasanje za Hafeza bi bilo:
»Kako je, ce si srce?«

Kajti vse, kar poznam, je ljubezen in moje srce je Neskonco
in Povsod!«

prevod: Barbara Škoberne v knjigi Zapleši z menoj

Park z grobnico ni bil moj edini stik z umetnikom. Prav zanimivi so mi bili iranski dečki, ki so svoje domače ljubljence ptičke naučili iz množice zloženih listkov s Hafezovimi verzi potegniti tistega, ki ti napove usodo ali ti odgovori na vprašanje. To je en od načinov kako zaslužijo kak toman. A v večini primerov morajo biti previdni. Praviloma nimajo dovoljenj za tako »trgovino«. Zato se ti lahko zgodi, da ti ptiček izbere »usodo«, a plačati nimaš komu, ker na znak nekoga, ki opazuje okolico, deček kot kafra izgine s škatlico z verzi, ptičkom in kletko vred. Kaj mi je izbral ptiček oziroma povedal Hafez vam tokrat (še) ne izdam. Morda sem malce vraževerna in bi si vseeno želela, da se kaka napoved tudi uresniči.

Ko sva se z Izyemno po treh dneh odsotnosti vrnili v isti hotel v Teheranu, so naju natakarji ob zajtrku prav prijazno pozdravili in vprašali, kje sva se vmes potepali. Ob najinem odgovoru, da sva vmes osvojili vrh Demavenda (5671 m), so nama čestitali in naju prav s spoštovanjem stregli (drugače je bil zajtrk samopostrežni). Očitno sva nanje naredili poseben vtis, saj sva dobili vsaka "svojega Hafeza" na lepem pisanem papirju. Moj se glasi (direkten prepis):

Love's language

Breeze of the morning, at the hour thou knowest,
The way thou knowest, and to her thou knowest,
Of lovely secrets trusty messenger,
I bet thee carry this despatch for me;
Command I may not: this is but a prayer
Making appeal unto thy courtesy.

Speak thus, when thou upon my errand goest:
»My soul slips from my hand, so weak am I;
Unless thou heal it by the wayy thou knowest,
Balm of a certain ruby, I must die.«

Say further, sweetheart wind, when thus thou blowest:
»What but thy little girdle of woven gold
Should the firm centre of my hopes enfold?
Thy legendary waist doth it not hold,
And mystic treasures which thou only knowest?«

Say too: »Thy captive begs that thou bestowest
The boon of thy swift falchion in his heart;
As men for water thirst he to depart
By the most speedy way of death thou knowest.

»I beg thee that to no one else thou showest
These words I send-in such a hidden way
That non but thou may cipher what I say;
Read them in some safe place as best thou knowest.«

»When in her heart these words of mine thou sowest
For HAFIZ, speak in any tongue thou knowest;
Turkish and Arabic in love are one-
Love speaks all languages beneath the sun.

R.Le Gallienne

foto: Izyemna