3. Tek na Štenge

Inot me ni razočaral in priredil tale tek. In to odlično!
Zjutraj sem po moji oceni odšla od doma dovolj zgodaj, a je bil ta dan nekaj posebnega. Na Blagovici so zaradi prometne nesreče preusmerili promet in smo se do Vranskega vozili po vzporedni cesti. Nato še nekaj popravljanj ceste in skoraj bi se zgodilo, da bi zamudila. Hitro se preoblečem v pajkice in druge superge, saj je grozilo, da žensk sploh ne bi bilo. O to pa že ne! Četudi se plazim po štirih!

Dobim štartno številko z mojim imenom in že smo na štartu. Ta hitri so začeli kot da bi jim gorelo za petami. Sem sopihala na začetku kot parna lokomotiva. A ko sem ugotovila, da to nima smisla in je bolje, da se potrudim v tisti klanec s svojo hitrostjo, sem bila že skoraj ob vso energijo. Ko pridem na vrh pa se odpre tak lep razgled, da "ti pamet stane", ampak se še nisem smela ustaviti. Je bilo treba dol ter še enkrat okrog, ko so bile pred menoj še ŠTENGE.

Joj, navijači na vrhu so zgledali kot buckine glave. Sem raje gledala dol. Mi je bilo lažje. Ko sem opazila, da so na štengah napisana imena, se je moj tempo ne zmanjšal ampak popolnoma ustavil. Kot da bi se želela naučiti na pamet vseh tistih imen in imela sklerozo in bi bilo treba ponavljat v neskončnost....

Glasovi navijačev so bili zmeraj bolj glasni. Kljub temu, da je bil moj nasmešek bolj grenak, sem se morala dvema "izjavama" nasmehniti. Ena je bila, daj pridi že, nas zebe, druga pa, kaj so tile štenge proti "unmu tvojmu hribu". Nisem mogla hitreje. Noge bi morda že še šle, a sapa ni dala...

Prestavili smo se na analizo, kjer sem prejela pokal! Haha, prav vam je punce, kaj pa niste prišle! A naj priznam, da sva tekmovali le dve ženski. Pa mi je bil všeč Vremenov opis: "...da sem vsekakor boljši kot tisti ki niso prišli. Pa še prav imajo!"

Sledila je še Inotova torta in presenečenje zame... O tem kdaj drugič... Imela sem res lep dan, ki se je po pohodu na Pohorje s Sebi in Žižo, zaključil še na dodatni analizi...