Nisem poet...

...zato ne vem kako začet...

ko mi praviš dobra vila,
bi najraje se stopila,
a pri srcu, upam, veš,
in tudi če na glas si ne poveš,
da brez lepih tvojih impresij,
morda bilo bi več depresij.
čeprav vidiva se malo,
pa takrat vse obrneva na šalo,
da bi kmalu skupaj se smejali,
in prav po žensko klepetali,
km ali dva odtekli ,
ter od vročine se v savni slekli.
le kako naj za vse se ti oddolžim
kot da vse najnajboljše ti želim!
draga naša mojcej ti,
naj le dobro se ti godi!