Sedaj, pomirjena, naj razložim moj izzliv besa...
Na
TF je Jethro objavil izlet na Planjavo. Ter jasno razložil, da bo pot na vrh vodila preko Srebrnega sedla. Tam spodaj pa je malce tudi za poplezat... Izredno sem se veselila tega izleta. Z Izyemno (Izyemna = cimra iz Yemna) sem bila že večkrat kje skupaj in se toliko poznava, da veva kje ima kakšna "težave". Zato sem ob njenem veselju in svojem prepričanju, da s pomočjo premaga tisto "skalo", vedela, da moram s seboj vzeti vrv. Ne le ker poznam Izyemno!
Planjava mi je že dvakrat "pokazala zobe"...
Prvič se je to zgodilo, ko smo bili s sodelavci namenjeni na Kamniško sedlo. V varstvu sem imela
Ukico, z mano pa je bila tudi
Črna. Kamniško sedlo za psa ni težava. A smo se na razcepu "Tu ni pot za K. sedlo" premislili. Gremo na Srebrno sedlo čez Repov kot. Z Miss, prejšnjo mojo psico, sem tam čez že bila in vedela, da pes ob pomoči to zmore. Ob skali sem prosila, da nekdo prime Uko, sama peljem čez Črno in se vrnem po Uko. A si sodelavec ni dal dopovedati in na vsak način trmaril, da bo Črno peljal on. Doma ima psa in prepričan je bil, da bo stvari kos. Se je kaj kmalu zgodilo... Kar slabo mi je postalo! Pes si ob skoraj navpičnih delih pomaga tako, da stegne noge in se shrbtom nasloni nate. Ti moraš biti 100% stabilen v treh točkah (obe nogi in roka) s prosto roko pa mu pomagaš čez skok. To je bila ena prvih vaj pri pasjih treningih, ko smo na skali v Turncu vadili to "tehniko". Sodelavec, pa ni bil pripravljen na Črnin "upor s hrbtom", ni bil stabilen in je "odletel". Rezultat je bil polomljen zob in pretres možganov... Izlet je vseeno speljal do konca, jaz pa še danes, kadar grem v hribe s skupino, Črno raje pustim doma.
Posledica drugega Planjavinega "ugriza" pa so, da moja roka v kaki reklami ne bo nikoli nastopala kot roka manekenke. Kar je še najmanjša škoda ob tem, kaj vse bi lahko bilo, če... Z L. sva namreč plezali v steni Planjave. Na nekaterih delih je precej "podrto" (krušljivo in naloženo kamenje). Na predzadnjem "štantu" sem varovala L., ki je plezala kot prva. V nekem trenutku se je name vsula toča kamenja. Glavo in desno roko, v kateri sem držala vrv, sem uspela skriti, na levi roki pa začutila neznansko bolečino. Če bi imela vrv v njej, bi jo gotovo spustila. To bi pomenilo, da L. ne bi bila varovana. Bog ne daj, da bi s kamenjem "letela" tudi ona! Posledic takega scenarija si raje ne predstavljam! Tako pa sta plezalca, ki sta bila nekje v sosednji smeri z enakim izstopom verjetno le ugotavljala, ali se je morda tu odvijal kateri od bojev Soške fronte. Kri je namreč kar špricala... L. je zdravnica, tako sem imela oskrbo na licu mesta, ko sem prijamrala do nje. Najin izlet pa se je zaključil na njenem delovnem mestu - urgenci, kjer me je predala v obdelavo sodelavcu.
Vrnimo se k začetku... Na TF smo tako ali drugače aktivni različni ljudje. Nek član si je ta forum izbral za sredstvo (morda ne edino), kjer beleži, kje v hribih je bil. Dobila sem občutek (po komentarjih na temo včerajšnjega izleta - lahko!!! da se tudi jaz motim in mu delam neznansko krivico!?), da misli, da ostali hribe gledamo le iz razglednic ali njegovih fotografij. Priznam, da sem ob komentarjih o Planjavi (ravno zaradi zgornjih dveh zgodb) občutljiva. Zato so me njegovi komentarji, morda res le dobronamerni, popolnoma "vrgli iz tira".
Sedaj, ko je izlet za nami, 20 nas je bilo, sem mirna. Vrv se je izkazala potrebna za nekaj udeležencev. Neizmerno pa sem bila vesela, da mi je pri pomoči neizkušenim na "kritičnih" delih pomagala ravno L. To je sicer pomenilo, da so se nas nekateri kar načakali, a če greš na izlet s skupino, se moraš tega zavedati. Ravnati se je treba po najšibkejšem členu! Iz vse tiste moje ihte in besa, se je zgodil zame res lep izlet z ogromno smeha za katerega sta v večini poskrbela BoF in :-d. Jethro pa je ponovno navdušil z voditeljskimi sposobnostmi!
Vsem komentatorjem v prejšnjem postu se zahvaljujem za podporo! Tudi vi ste bili v mislih z mano tam gor! Zmogla in zmogli smo! :-)
foto Pegaz: TF Goladarke I.
