ponedeljek, 21. maj 2007

Črna se predstavi


Hov! Ime mi je Črna. No, tako me kličejo Alja in ostali. Moji skrbniki so mi dali ime Carmen, s katerim sta se strinjala moja mama Otilija iz Žirovnice in očka Paris iz Kranja. Nimate samo vi tistega drevesa, pa listkov, tudi jaz vem za nekaj rodov nazaj, kako in kaj!
Torej, preden sem postala Črna, je trajalo. Kar z očmi sem zavijala, kakšna vsa imena so mi mislili dati. Težava je bila namreč v tem, da je moja mami prej skotila že dve legli. Imena mojih polbratcev in polsestric se začnejo na a in na b. Takrat je bilo nujno, jasno po nekih čudnih pravilih, da smo z bratci na c.
Iz Carmen sem v Ljubljani postala Cilka, Cita, Cija ... Čeprav se je prikradla ena strešica, zdaj čisto dobro slišim, če hočem, jasno!, na Črna. Saj me kličejo tudi lepotička, mačka, gos, smotka ... Ah, veste, to pasje življenje je lahko prav naporno. Zato še najraje vidim, no slišim, na žvižg, ki me ga je naučila moja prijateljica boksarka Dora. Svojega Aleša je slišala na ta žvižg in ugotovila sem, da je čisto fino priti. Sem dobila še jaz piškotek.
Veste, smo bolj glasbena družina. Moj brat npr. je Chopin, polbratje pa Armstrong, Beethoven in Beatle. Svoje glasovne sposobnosti kažem vsakič sproti, ko se z Aljo ne strinjam. Nestrinjanje ji jasno in glasno povem! Hov!
Še vedno se vam nisem uspela do konca predstaviti. Sem črna labradorka Črna. Pravijo, da bi bilo čisto zanimivo, da vam predstavim nekaj svojih pogruntavščin. Naj tokrat začnem v času, ko sem bila še precej mlada.
Pri Alji sem bila kake tri tedne, in ker je bilo poletje, sva odšli na obisk k mojemu, sicer ljubljanskemu prijatelju Orfu na vikend v Rodine na Gorenjskem. To je le malo stran od mojega rojstnega kraja Žirovnice. Orfova Irena in Alja stanaju z Orfom hoteli utruditi ali kaj? Jaz sem navsezgodaj najprej zbudila polovico vasi. Kaj se pa to pravi, tako dolgo spati!? Sem Orfa nagovarjala prav na glas, naj se gre igrat z mano, pa pri svojih osmih letih ni bil ravno navdušen nad mano, mladenko. Potem sem prekopala skoraj cel vrt, populila najljubše cvetice Irenine mame, polila teraso in očitno je bilo dovolj. Odšli smo na sprehod v hrib nad vasjo. Saj je bilo čisto zanimivo, ampak kaj, ko me je pritisnilo kakat. Okrog mene gozd, travniki ... Saj veste, vsa tista širina, saj ne veš, kako bi nastavil svojo rit! Še najbolj zanesljivo in varno se mi je zdelo, da to naredim, kaj mislite kje? Meni se je zdelo popolnoma jasno, Alja pa je naredila cel halo. Kakor so me nesle noge, sem jo odkurila proti hiši, petnajst minut stran. Tri mesece sem bila stara! Aljo je baje zelo zelo zaskrbelo. Ni vedela, kako me bo našla v vasi, h kateremu kužku sem se šla stiskat. Ampak mene je samo neskončno tiščalo kakat! Sredi vrta sem naredila VELIK kupček. Prav važna sem bila, da mi ga je uspelo prinesti do"doma". Ampak nihče ni bil navdušen. Sem jih slišala in danes vem, da ne smem kakati doma in po vrtu vikendov mojih prijateljev. Če mi slučajno uide, pa Aljo ponižno prosim, da pospravi za mano. Veste, zbirava vrečke, prav za moje kakce! No, obljubim, da vam drugič povem kako manj posrano zgodbo. Hov, hov, do naslednjič!
Črna

Vir: Trte

2 komentarja:

Pegaz pravi ...

Aha, aha, kaj pa tista kost, ki si jo zadnjič pojedla? Ni bila za jest, je bla za gledat in za igrat se z njo! Še dobro, da si špago pustila. Čeprav pravijo, da je dobra za prebavo.
Drugič se pa spet za palco zmenva, a prav?

Črna pravi ...

Hmmm, priznam, sem mal protestirala. Me niste preveč šlivili... Pa une prave kosti naredijo v mojem črevesju najprej en tak štoplc, ki z neskončnim lokom zleti iz mene... Tko kt pr šampancu! Pol pa ni fino, k mi ne rata vedno do ven prnest... :-( Pa tepih tko fino upija, Alja pa upije! Ja, špaga je boljš, ampak palca pa nartarnalbolš, tko, da se že veselim igric s tabo! Sem bila zadnjič neskončno vesela, ko si me peljal lulat!!
Hov! Črna