Crkljanje
Lepo je biti spet doma. Tokrat je bil na vrsti Strasskirchen, a brez fotoaparata. Razdalje dobivajo čisto druge razsežnosti. Včasih sem zaspala med Bežigradom in Šentvidom, danes mi 500 km za volanom mine kot bi mignil. Vmes je Črna poslušala petje takega ptička in se imela lepo.
Ob fotocrkljanju pa je nastala fotka, ki me je spomnila na naslov bloga Sebi.
2 komentarja:
Joj kakšna fotka! Ob takih te enostavno prime, da jih moraš imeti rad (še bolj kot običajno).
Se strinjam! :-)
Objavite komentar