sreda, 18. junij 2008

Ita : Fra = 2 : 0

Ob pol devetih zvečer je bil trg pred katedralo v Milanu praktično prazen. Nato se je počasi polnil.... Ob 1. golu me je bilo pošteno strah! Sem bila v prvih navijaških vrstah pred velikim zaslonom in bilo je pokanja, kričanja, metanja steklenic, ognja... Z eno besedo: histerija.
Poleg posledic na zadnji sliki, imam še eno posledico. Bila sem nekaj minut ponosna lastnica novega dežnika... V nekem trenutku sem namreč, upam, izboljšala življenje neki vzhodnjakinji, z nakupom velikega dežnika. Želela sem ohraniti pri življenju moj fotoaparat. Naj dežnik dobro služi novemu lastniku!
Po koncu tekme, priznam, skoraj nisem vedela kakšen je rezultat. Vedela pa sem, da je ena mojih naslednjih investicij definitivno nov fotoaparat! Še enkrat lep pozdrav iz Milana!

6 komentarjev:

bucka pravi ...

haha, una fotka, ko fantje kot eni bebčki z odprtimi usti strmijo v ekran je pa fajn! :)) Ne bi rada bila zraven, verjamem pa, da je vzdušje (tkole z neke zdrave razdalje) vredno doživet.

Vlado pravi ...

Bravo Alja, super foto reportaža. Ti kar nekoliko zavidam, da si bila tisti dan v pravem času na pravem mestu.

Pa še moj EPP --->>> Azzuriiiii !!!

Lp, Vlajko

sosed pravi ...

bravo. verjetno si se naposlušala tiste:
Campioni del moooondooo,
Oooo ooo oo oo Oooooooo... :)

BOFH pravi ...

Glede na gužvo in vzdušje, ki je bilo v prvih vrstah navijačev lahko potrdim, da je Alja zagotovo dobila dobro dozo adrenalina :-)

:-D pravi ...

bravo. zanimivi utrinki. res, alja, pravi čas na pravem mestu. bi ti bilo žal, če ne bi šla pogledat, kajne... no sedaj vsaj veš, kam boš vtaknila naslednji denar, ki ti pade ;-) ti popotnica. upam, da pred iranom...

:-) pravi ...

@vsi: mi je bilo res zanimivo. Sploh ker so igrali domačini. Poleg tega, da sem si želela v živo doživet to fuzbalsko evforijo, sem želela sprobat kar sta me učila Arne in Iztok. Biti (kot fotograf) v središču dogajanja... Pa je verjetno med kakimi pustnimi maskami vseeno lažje! ;-) Tule me je bilo v nekem trenutku res kar malce strah. Še dobro, da nisem peresno lahka kategorija in se ob kakem sunku ne sesujem takoj. Pogledat znam pa tudi gredo, da me pustijo pri miru! ;-) Kljub strahu bi še šla! Tko na fuzbal kot fotkat!