Mihi
Žalost.
Neskončna.
Mi polzi po licih...
Mi sili iz por...
Me zbada v srce...
Nekoč sem napisala:
...Vsak od naju je imel svojega partnerja. Z malim M sva se pogosto slišala in si pisala e-maile.
Imela sem probleme. V veliko veselje mi je bilo, ko sta me prišla mali M in njegova deklica tolažit. Tako srečna sta bila. Ko sem ne dolgo po obisku slišala, da sta se razšla, mi bilo izredno hudo. Mali M mi je postal na momente kot brat. Tisti, ki čuti, kdaj ti je težko, ki ve, kdaj rabiš spodbudno besedo. Je edinec in poskušala sem mu biti tudi sama starejša sestra.
Nekajkrat sva skupaj odšla na izlet in še vedno sem upala, da bo zveza med M in njegovo deklico na novo zaživela. Pogovarjala sva se prav resno o takih in drugačnih zvezah. Tudi najinih. Takrat mi je rekel: "Veš, ti zgledaš tako resna. Odkar sem te med najinimi pogovori spoznaval, vidim, da si čisto v redu. S svojo pojavo daješ občutek, kot da si nekaj več. Tudi sam sem se te na začetku kar malce bal. Vse kar rečeš ima rep in glavo, sploh ne deluješ kot kura! Ko nekdo sliši, da imaš končan faks in da si poslovno uspešna, dobi kar predsodek pred tabo."
"Oh, dragi moj mali M! Očitno me res še ne poznaš. Daleč od tega, da bi bila resna. Tako rada sem kura. Taka, ki nič ne ve in nič ne zna, predvsem pa nič ne more! To o faksu je popolnoma nepotreben predsodek. Nikoli se nisem prav dobro počutila med takimi, ki so poudarjali svojo izobrazbo in jim je pomenila vse. Mnogo raje se družim z ljudmi, ki so predvsem naravni. Izobrazba mi nikoli ni bila kriterij, po katerem bi izbirala ljudi, ki mi kaj pomenijo!"
"A potem boš moja prijateljica tudi, če ne bom končal faksa?"
"Seveda bom!"
"Joj, zakaj nisi ti kar moja mama?"
"To ne bi bilo dobro, ker se potem gotovo ne bi mogla takole pogovarjati s tabo!"
Poklical me je nekega deževnega popoldneva in mi rekel: "Ti moja, ta resna kura, najini pogovori so mi pomagali. Spet sva skupaj z mojo deklico." Ko sem to slišala, sem bila eden najsrečnejših ljudi na svetu. Še je pravica na tem svetu!
V mojih obdobjih brez resne zveze se marsikdo vtika vame z vprašanji: "Kaj je zdaj s tabo? Imaš kakega resnega frajerja?" Takega bi najraje na hitro spravila s poti. Ko me z istimi besedami pozdravi mali M, bi ga kar objela, saj jemljem njegove besede kot skrb mlajšega brata za starejšo sestro....
Imela sem probleme. V veliko veselje mi je bilo, ko sta me prišla mali M in njegova deklica tolažit. Tako srečna sta bila. Ko sem ne dolgo po obisku slišala, da sta se razšla, mi bilo izredno hudo. Mali M mi je postal na momente kot brat. Tisti, ki čuti, kdaj ti je težko, ki ve, kdaj rabiš spodbudno besedo. Je edinec in poskušala sem mu biti tudi sama starejša sestra.
Nekajkrat sva skupaj odšla na izlet in še vedno sem upala, da bo zveza med M in njegovo deklico na novo zaživela. Pogovarjala sva se prav resno o takih in drugačnih zvezah. Tudi najinih. Takrat mi je rekel: "Veš, ti zgledaš tako resna. Odkar sem te med najinimi pogovori spoznaval, vidim, da si čisto v redu. S svojo pojavo daješ občutek, kot da si nekaj več. Tudi sam sem se te na začetku kar malce bal. Vse kar rečeš ima rep in glavo, sploh ne deluješ kot kura! Ko nekdo sliši, da imaš končan faks in da si poslovno uspešna, dobi kar predsodek pred tabo."
"Oh, dragi moj mali M! Očitno me res še ne poznaš. Daleč od tega, da bi bila resna. Tako rada sem kura. Taka, ki nič ne ve in nič ne zna, predvsem pa nič ne more! To o faksu je popolnoma nepotreben predsodek. Nikoli se nisem prav dobro počutila med takimi, ki so poudarjali svojo izobrazbo in jim je pomenila vse. Mnogo raje se družim z ljudmi, ki so predvsem naravni. Izobrazba mi nikoli ni bila kriterij, po katerem bi izbirala ljudi, ki mi kaj pomenijo!"
"A potem boš moja prijateljica tudi, če ne bom končal faksa?"
"Seveda bom!"
"Joj, zakaj nisi ti kar moja mama?"
"To ne bi bilo dobro, ker se potem gotovo ne bi mogla takole pogovarjati s tabo!"
Poklical me je nekega deževnega popoldneva in mi rekel: "Ti moja, ta resna kura, najini pogovori so mi pomagali. Spet sva skupaj z mojo deklico." Ko sem to slišala, sem bila eden najsrečnejših ljudi na svetu. Še je pravica na tem svetu!
V mojih obdobjih brez resne zveze se marsikdo vtika vame z vprašanji: "Kaj je zdaj s tabo? Imaš kakega resnega frajerja?" Takega bi najraje na hitro spravila s poti. Ko me z istimi besedami pozdravi mali M, bi ga kar objela, saj jemljem njegove besede kot skrb mlajšega brata za starejšo sestro....
In zdaj, ko je njegova deklica za vedno postala Turkizna boginja Čo Oju?...
Naj še verjamem v pravico?
Mihi, moj vzornik za življenjski moto, prosim, naj ti bo lepo in glej, da se še naprej držiš svojega mota, drugače je vse skupaj čisto brez veze...
4 komentarji:
Cel dan se mi je nabiralo v očeh, pa ni hotelo ven. Sem si stalno govorila, da to ni res, da so to le slabe sanje in da bo vse v redu. Zdaj pa se je ulilo. Alja, ob prebiranju tvojih vrstic, se je ulilo. Vse je tako res, kar si napisala, takega smo ga poznali. In takega smo ga imeli radi. Naj izkoristim tvojo stran in se mu še zadnjič poklonim. Mihi, počivaj v miru v objemu svoje turkizne boginje.
Suzana
Draga Alja, malega M nisem poznala osebno, sem si pa zapomnila tvoj prispevek in ga sem ter tja kliknila. Vajin odnos pa me spominja na odnos pri meni z velikim P. Le da sem bila sama "mlajša sestra". Vse ostalo se zdi podobno...
Sožalje, Alja,
Staša
Alja, zelo mi je žal :-(
Sožalje tudi v mojem imenu. Včeraj me je prav zamorilo vse skupaj. Čeprav ga osebno nisem poznala, se mi je nekak usedel v srce s predavanjem o 82ih 4tisočakih in sem zelo pretresena...
Objavite komentar