sreda, 8. avgust 2007

Ljubljanski vrtičkarji

O vrtičkarjih je bilo baje posnetih 5 sezon humorističnih oddaj (vem, ker mi je povedal stric Google) in pred časom so se kresala mnenja. Pisalo in polemiziralo se je o potezah ljubljanskega župana, ki je dal odstraniti vrtičke v okolici Žal in za Savo (morda še kje). Mnenj za in proti je bilo še in še. In moj prispevek k polemiki? Evo. Prilagam dokaze, da eni se ne damo! Zraslo na (sicer domačem) vrtičku, na balkonu v 2. nadstropju velikega bloka, skoraj sredi ljubljanskega centra. Menda nam ga ja ne bodo zaradi tega kar podrli...



Pričakujem tudi, kaj se bo izcimilo iz semen angleškega ljubimca... Ne ne bom preverjala Clear blue! Tako se imenuje vrsta graha.

Moram pa zapisat, da sta fotki nastali pod vtisom predavanj, ki sem se ju udeležila v zadnjih dveh dneh. Pri redkvicah bi Arne pikro pripomnil, da sem zraven telefonirala (sinonim za "horizont postrani"). Na drugi sliki se je pa prikradel "duh" nizozemskega fotografa Crisa de Bode. Predstavil nam je kako on pristopi k izdelavi fotoreportaže in kako se je znašel v situaciji, da je fotografiral kolesarske dirke po različnih eksotičnih državah. Prav zanimivo kako lahko prikažeš dve muhi na en mah - dirko in deželo. Splača se pogledat na njegovi strani med features temo 2006 Tour de world. Mi je pa ostala v spominu še ena njegova misel, ki je jasno nisem slišala prvič, ampak mi je tokrat pač "sedla" in sicer, če ste prepričani, da želite nekaj narediti in boste temu posvetili vso pozornost, vam bo gotovo uspelo...

Uspeti... Tudi meni je uspelo priti do doma. S praznim tankom po prelepi Dolenjski... Vam ne priporočam. Sploh ne v nočnih urah. Z v oči bodečo lučko za prazen tank in z v ušesa zabadajočim zvokom prazne baterije na mobitelu sem se strahoma prebijala mimo zaprtih Petrolovih črpalk v Novem mestu, nadaljevala do zatemnjenih črpalk na Otočcu (se mi je zdelo vseeno bližje kot do Trebnjega) in v obupu vseeno proti Ljubljani... Sem klicala na pomoč vse bogove in zelo grdo govorila, do trenutka, ko mi je ob izstavljanju računa črpalkar namenil simpatični nasmeh z vprašanjem: "Še kaj gospa?"

No, tele moje misli... Od vrtička do črpalke... Saj ne vem, se že kaj bliža moj dopust...

3 komentarji:

striti pravi ...

bohdej.
zadnjič sem gledala dokumentarec od lepega arneja. samo...
ta njegov glas je ana taka čudna stvar. neki časa se mi je glasek zdel strašno monoton. spet drugič pa, ko da se bo zdajzdaj zgodilo nekaj strašnega. recimo, da se kombajn prpele direht na sredo kake hude pokrajinske fotke:)no, sej pol je pa sam reku, da ni za filme. neki tagza. pa brez zamere.

:-D pravi ...

a tisto kolesarko brez glave si naročila, da se je pripeljala mimo tvojega fižola? :-))
redkvice so mi pa ful ušeč!
sploh maš zelo zanimive kompozicije.. mi boš kakšno skrivnost kdaj zaupala.
mi smo učeri spet lovili mavrico...
pozdravček in pridno piši, da ko se vrnem bom mela kaj čitat in gledat.
:-D

:-) pravi ...

@striti: hehe. kombajn... ;-) še nisem vidla tistga dokumentarca, ampak sodelavke so pa res skor orgazme doživljale, ko smo se pogovarjali o njem?!?
sva si včeraj izmenjala 7,63 stavkov, pa moram priznati, da se glasu ne spomnim. bom drugič bolj pozorna. pri njem gledam samo učke! ;-)
@:-d: ma pri tej kolesarki se, če dobr pogledaš, glava vidi! veš kolk jih je šlo mimo, pa je ostal o njih le zapis ventilčka na zadnjem kolesu...
ma ja, majo vsake oči svojga malarja oz. za vsako lečo stoji drug fotograf... ;-)