sreda, 01. avgust 2007

Muskelfiber

Napadel me je grozovit muskelfiber. Muskelfibru pravijo tudi mišična bolečina. Nakopala sem si ga v nedeljo, ko sem se odpravila navijat za tiste Jacke (ki jih tam sploh nisem opazila-mi je nerodno), ki so šli osvajat Tek na Grintavec. Sem imela občutek, da še kar nekaj migam... No, vsaj v primerjavi s tistim kar sem od lanskega Ljubljanskega maratona, pa tja enkrat do maja, se sploh ne da primerjat. Ampak sem dobila eno klofuto okrog ušes. Pravzaprav v stegenske mišice. Ne pomnim, kdaj sem imela (če sploh) tako hud muskelfiber. Vsak gib je težava. Sploh pa hoja po stopnicah navzdol... Bi se pri vsaki stopnici najraje zjokala. Ampak stisnem zobe. Bolje, da sem takrat sama na stopnišču, glede na grimase, ki jih delam. Malce sem premišljevala, kako bi bilo, če bi se jih lotila kar ritensko... Bi me imeli pač še za malce bolj odklopljeno. Pa kaj potem!?
Sem iskala kak nasvet kako naj se ga rešim... Ker je tokrat res kriza. Največ zadetkov je bilo tam nekje iz Skandinavije? (Morda mi priporočajo savno, pa jih žal ne razumem.) Pa nekaj slovenskih tudi. Baje gre za dvoje: nabiranje mlečne kisline in manjše poškodbe mišičnih vlaken. Priporočajo predvsem gibanje brez pretiravanj, masažo, tuširanje - knajpanje in namakanje v topli vodi. Vse to imam rada. In poskusila sem že vse to, pa še z aspirini, ki naj bi tudi pomagali, sem se futrala, a še vedno boli... In ker je vsak korak napor, mi gibanje zdaj ni nič v zabavo. Sem se včeraj vseeno spravila na mojega popravljenjega starca in odkolesarila po ljubljanskem Barju okoli 35 km. Ravninsko. Za regeneracijo. In ker sem v nedeljo zanemarila mojega Canončka, je šel tu z mano. Kakih tipičnih barjanskih motivov tokrat nisva ujela... Mi je pa tale štorklja skoraj pod kolesa zakorakala. In nič se ni bala. Kot, da bi se rada pogovarjala z mano je hodila v nasprotno stran ceste, kar po asvaltu. Preden sem se zavedla, da bi jo lahko skoraj na makro ujela, se je pa že premaknila...(na fotki je od mene oddaljena kakih 20 m). Hja, pravijo prilika izgubljena, ne vrne se... al' kako že?

Zdaj grem pa še malce v boj z muskelfibrom... Da ne bo poleg Canončka tudi on zanemarjen...

3 komentarji:

Mojca pravi ...

Čao, bella!
Men pomaga, če se nafilam z magnezijem, ko mam muskelfiber. Popijem velik donata al pa ga vzmamem v šumečih tabletkah. Do sedaj je palilo - tudi, ko sem imela nekaj časa ponoči krče v mišicah, je blo pol bolš. Ne vem sicer, zakaj in kako deluje, ker je že res dolgo, odkar sem to nekje prebrala...:))
Probi, če te ni že minilo!

pies:dobili smo prostovoljko za grafično postavitev pa photoshop obdelavo in tko (ampak tko, kr na ornk!). Se mormo kej slišat na to temo (pa za vikend pa v torek bom v Lj, sam bom verejtn mela zabasan urnik in tko...)! Pa še o natečaju ti morm povedat...:))

:-) pravi ...

Oj!
Sem že mnogo boljša... Sem upoštevala tudi tvoj nasvet.

Glede fotk, moram pa še selekcijo nardit. Ne vem zakaj so na mojem PC ful neostre fotke... Se slišimo.

Pegaz pravi ...

Hej, popotnica,
Škoda za muskelca, upam, da je zdaj že OK. Če se spomnim, kako je mene zvil Grintovec, na katerega sem šel recmo '99 povsem nepripravljen in sem moral do Bistrice ritensko hoditi, ker me noge niso več ubogale...
Nasvet: antipiretiki in analgetiki (aspirin, lekadol) pomagajo zmanjšati vnetje in bolečino, mišico pa je treba "uničiti" (=raztegovati čim več, ker se vsakič malo sprosti in malo bolj prekrvavi).
Sam pogumno :)
Pegaz :)