Zgodbe iz 2. nadstropja

So včeraj iz tiskarne in bodo predstavljene v četrtek. Jupi!! Že komaj čakam, da jih preberem. Po tejle, ki vam jo predstavljam, pa imam občutek, da bo spet podobno kot ko sem brala Sanjinega Ferdinanda, kjer bi se pod marsikateri odstavek z veseljem podpisala tudi sama... Pa še v 2. nadstropju živim! ;-)

Diamant si je najbolj od vsega želel, da bi nekoga osrečil. Želel si je osrečiti kogar koli. Osrečiti nekoga že samo s tem, da obstaja. Iz globine zemlje se je prerinil na njeno površje. Znašel se je v reki. Ob tej reki je bilo mnogo ljudi, ki so iskali drage kamne. Da bi jih našli, jih prodali in si nato kupili svoje sanje. Kamen se jim je ponujal. Vsakemu, ki se mu je približal. Bohotil se je v svoji lepoti. Toda prav nihče ga ni opazil. Nihče od iskalcev ga ni našel. Zvečer se je prišla k reki kopati deklica. Po nesreči je stopila na diamant. Diamant jo je porezal po stopalu. Sklonila se je k vodi in ga pobrala. Razveselila se ga je. Bil je ravno prave oblike in velikosti. Odnesla ga je domov. Dala ga je v preluknjano posodo. Namestila ga je na luknjico in nato v posodo stresla moko. Diamant je preprečil moki, da bi uhajala iz posode. Deklica je bila presrečna. Diamantu se je želja izpolnila.

Sanja Pregl, Zgodbe iz 2. nadstropja