KRIČIM zraven!

S preveč mojimi bližnjimi, ljubimi, dragimi, znanimi... smo rabili Onkološki inštitut.
S temle internetnim načinom KRIČIM!!! zraven!

Odprto pismo slovenski javnosti in ministrstvu za zdravje

Spoštovani!

Želim, da nas s svojimi komentarji podprete. Sedaj imamo skupno priložnost, da naša prizadevanja postanejo tudi del blogerskega gibanja, ki se ne strinja s sedanjim načinom in odnosom dela oblasti do nas bolnikov in podprite naša prizadevanja za rešitev položaja v katerem se sedaj nahajajo zboleli za rakom, njihovi svojci in pa del strokovnih sodelavcev in osebja, katerim smo dolžni, da opozorimo tudi na njihove težave. Pokažimo jim da nas ni samo peščica in da lahko tudi na takšen način ustvarimo pritisk na institucije sistema, da se bodo stvari hitreje premaknile iz sedanje mrtve točke. Za vse vaše komentarje, podporo in pa objavo na svoji straneh se vam že v naprej zahvaljujem.

Vsebino odprtega pisma objavljam v celoti.

Na naši 4. seji Komisije nevladnih organizacij Za Onkološki inštitut smo podrobno ocenili naša prizadevanja, da pospešimo načrtovane aktivnosti, ki izhajajo iz naših obvez in sklepov že ob prvih naših zahtevah, ki smo jih naslovili na Ministrstvo za zdravje in njegovega ministra.

Ob oceni dosedanjih razmer in položaja v katerem se nahajamo smo seznanili našega predstavnika, ki naj bi sodeloval v Komisiji, ki jo je pred kratkim imenoval minister, obenem pa izoblikovali in sprejeli vsebino našega odprtega pisma, ki ga naslavljamo ministrstvu za zdravje in širši slovenski javnosti.

Odprto pismo slovenski javnosti in ministrstvu za zdravje

Dne 11. 6. 2007 je Ministrstvo za zdravje znova dokazalo, da nima posluha za dialog s predstavniki onkoloških društev. Naše pričakovanje, da nam do tega dne sporoči terminski načrt dela komisije, ki jo je imenovalo, je ministrstvo enostavno ignoriralo brez vsakega pojasnila. Da gre le za manjšo nerodnost s strani ministrstva, bi veliko lažje verjeli, če bi ministrstvo bolj energično reševalo težave onkoloških bolnikov in se mu takšni spodrsljaji ne bi dogajali tako pogosto in ravno v dialogu s civilno družbo.

Naj malo spomnimo. Na peticijo onkoloških društev »Zahtevamo dejanja« z dne 15. 3 .2007 je ministrstvo odgovorilo dne 15. 4. 2007 takole: »… da ima jasen načrt ukrepov za identificiranje in odpravo morebitnih napak.« Hkrati onkološkim društvom sporoča: » … da ni potrebe za imenovanjem kriznega tima na nivoju vlade, temveč predlagamo ustanovitev stalne skupine, ki jo imenuje minister in v kateri bi bili zastopani tudi predstavniki civilne družbe. Naloga delovne skupine bi bila svetovanje in reševanje odprtih vprašanj na področju onkologije.«

Po treh mesecih smo naredili pregled, kaj je storilo ministrstvo na osnovi svojega jasnega načrta:

- s strani ministrstva imenovana komisija je pričela z delom v torek, 12. junija. V komisijo je bil imenovan tudi predstavnik civilne družbe. Med člani komisije pa pogrešamo predstavnike Onkološkega inštituta. Ti namreč dobro poznajo problematiko nove zgradbe, predvsem pa probleme bolnikov.

- minister za zdravje je obljubil zaključke supernadzora do 20. 5. 2007. Izvajalcu supernadzora podjetju Loka inženiring pa je ministrstvo dokumentacijo izročilo šele po prvomajskih praznikih in to ob dejstvu, da dokumentacija obsega 1600 strani. Minister je neodgovorno in nestrokovno definiral naloge supernadzora in jih kasneje dopolnjeval.

Predstavniki onkoloških bolnikov se sprašujemo, ali je v takšnih okoliščinah dialog z ministrstvom še smiseln. Ne želimo si, da bi se nit potrpljenja civilne družbe pretrgala med predsedovanjem Slovenije Evropski uniji in da bi se dialog med civilno družbo in vlado moral preseliti na cesto.

Zato se obračamo na slovensko javnost, da nas podpre v nameri, da ministrstvo svoje ukrepe pospeši ter začne bolj odgovorno in strokovno izvajati aktivnosti na področju onkologije. Ministru za zdravje pa sporočamo, da se civilna družba ne bo umaknila od zastavljenih ciljev, to je izboljšati pogoje za zdravljenje onkoloških bolnikov.



Moji bralci blogerji, vljudno vabljeni zraven!