PURO

Na after-partyju včeraj nam je malce pred dvanajsto vinar Aleš Kristančič prišel namignit: "Ej ne zdaj iti! Točno opolnoči odprem Puro!"
Glede na to, da sem vinski analfabet (v spominu mi bo za vedno ostal le en super sladki rumeni muškat v eni od vinskih kleti na Bizeljskem), mi ni bilo jasno, ampak sem zvedela:

To je unikatno peneče vino, pridelano brez ločevanja usedline. Posebno je po tem, da je v steklenici naravna usedlina. Drugo vrenje tega vina, pri katerem mehurčkov skoraj ne vidiš, jih pa brbončice definitivno zaznajo, sprožijo z moštom iz istega vinograda kot je nastalo osnovno vino za penino. Če ga želimo piti čistega, ga je treba imeti v hladilniku shranjenega tako, da je zamašek navzdol. In nato se steklenice ne sme obračati. Pripraviš si ogromno skodelo vode. Zamašek vstaviš v posebni nastavek, podoben kleščam in steklenico potunkaš v vodo. Steklenico vrtiš, da zamašek popusti in nato dvigneš steklenico iz vode. Zamašek ostane v nastavku, voda se obarva. Rumeno ali roza, odvisno iz katerega grozdja je vino narejeno. V vodi ostane vsedlina, v kozarce pa se naliva PURO - čisto vino.

Lahko se pije tudi motno, a smo bili na poskušino tega povabljeni kar v Ceglo, v Movio. Enkrat...

Skratka. Tole odpiranje je definitivno družabni dogodek, ki z lahkoto zamenja pok zamaška, ki ga baje tudi pri penini ne sme biti.

In res je kar pravijo: Aleš je odličen pripovedovalec zgodb. Morda bom predlagala Zdravku, da na naslednjem predavanju nastopijo v triu!