Maroške ženske

Naj po maroških mačkah napišem še nekaj o maroških ženskah. Saj veste, ko slišiš pripombo: "Uau, kakšna dobra mačka!", pogosto to velja ravno za žensko!

Najbolj enostaven opis bi bil s tremi besedami: Navdušile so me!

Ko se prestavim v tuj svet, se poskušam čim bolj prilagoditi razmeram tam. In spoznati kako na tistem koščku planeta preživljajo čas. Tokrat sem to poskušala tudi tako, da sem poskusila vstopiti v njihov ženski svet, ki je tam res drugačen od moškega sveta. Moški so glavni izven štirih sten, le-te pa so carstvo žensk. Saj ne, da bi si želela tako živeti. Navdušile so me, kako so zadovoljne same s sabo.

V vrsti v frizerskem salonu je bilo prav prijetno. Kadar grem k frizerju pri nas, si iz kupa naberem raznih revij rumenega tiska, da se seznanim s "stanjem na sceni". Zabubim se v tisto in praktično ne gledam okrog sebe. Sicer me moja Widat poskuša vsaj ob tem, ko sem v postopku, pripraviti do pogovora, a sem vseeno prav redkobesedna. Na silvestrsko popoldne pa je bilo v nekem južno-maroškem frizerskem salonu prav pestro! Žlobudranja, hihitanja, resnih pogovorov je bilo, da si se počutil kot v panju. Gotovo je bil tudi za domačinke dogodek, da je prišlo takrat v salon 5 Slovenk, ki so si zaželele frizure in predvsem umitih las. A tam ni nobenih revij in časopisov, ki bi jih človek listal ter si izbiral barvo las in obliko. Ko čakaš, opazuješ ostale in se pogovarjaš. Pravi družabni dogodek. Morda je krivo le to, da sem imela tokrat čas? Ne vem. A reakcija moških, ko sem stopila iz salona, je bila popolnoma drugačna, kot v Sloveniji. Res nisem tipično maroška in sem tam izstopala, a za nafutrat ego, je pa prav fino, ko se neznan moški ustavi, pokaže na tvojo frizuro in reče: "Uau!", nato pa odide naprej po opravkih. Ne, niso mi naredili nič posebnega. Umile so mi lase in me sfenale.

Po tem se sploh nisem več čudila nad njihovim ponosnim obnašanjem. Preverila sem tudi vzdušje v kopališču. Tam je kopališče za ženske popolnoma ločeno od kopališča za moške. O kakih higienskih standardih vsake toliko predavajo po vaseh. Tu, kljub temu, da je sicer prav nagnusen francoski vpliv, morda bolje, da ne razlagam kaj vse plava po vodi. A vzdušje med ženskami je pa izredno sproščeno. V glavnem so kar vse gole. Morda kake spodnjice na kakšni od njih. In spet tihi in glasni pogovori, smeh, čofotanje. Nobenih čudnih pogledov. Prijazni nasmehi in geste odobravanja, da sva se z Aljo udeležili urice med njimi. Zadovoljstvo na vsakem koraku.

Slikanje s kano na kožo mi je neizmerno všeč. Že v Jemnu sem si poslikala roko in tudi tu nisem zdržala brez risbice. Le da mi tu ni zdržala prav dolgo. Verjetno je bila kana tu drugačna. Namesto prstanov in zapestnic bi z veseljem "nosila" slikico, a kaj, ko so tu merila kaj ja in kaj ne popolnoma drugačna...

"Žensko vzdušje" smo doživeli tudi v vasi Tiout. Obiskali smo njihovo zadrugo, kjer pridelujejo arganovo olje. Argan je drevo z na videz podobnimi plodovi kot so mandelji. Rabiš pa stolči ogromno tistih oreščkov, da pridobiš liter olja. Z različno obdelavo in različnimi dodatki ga imajo za različne namene. Nekaj za prehrano, še več pa za kozmetiko. Sem poskusila stolči tak orešček, pa sem se pošteno namučila. Te ženske imajo rutino a kljub temu se nagarajo za svoj zaslužek. Ponovno jih je bil en sam smeh, ko so sedele ob stenah na tleh, vsaka s svojim kupčkov jederc, lušin in celih plodov pred sabo. Mestni otroci tega ne poznamo, morda pa bi se našlo pri nas to kje na vasi...

Ko sem prebrala sosedov prispevek, da je sosedo v savni skoraj neka ženska zdrgnila po hrbtu..., sem imela že spisan komentar, kako sem pa jaz naravnost uživala v hamamu, ko sta se me dve "lotili", a bistvo njegovega pisanja je bilo čisto drugje, zato sem zbrisala.... Je pa to popolnoma res! Že iz Turčije sem vedela, da bom šla spet v hamam, čim bom lahko. Spet ločen ženski in moški del. Tokrat smo s seboj nesle pripomočke, ki jih tamkajšnje ženske uporabljajo za čiščenje telesa. Če bi mi tisto nagnusno rjavo maso, ki je spominjala na smrdeči rjavi globin za čiščenje čevljev, nekdo ponudil tu, bi ga verjetno povprašala po zdravju. Tam pa sem se popolnoma brez predsodkov napacala z njo. Nato je sledilo drgnjenje. S prav posebno rokavico. Je šla taka svinjarija z nas... kot da bi nas nekdo s "šmirgel" papirjem. Svaljki odmrlih celic... Ker sem se ena prvih nastavila v obdelavo, mi je bilo na začetku kar nerodno. Saj sem se umila! Ko sem podobne svaljke videla tudi na telesih ostalih, sem se pomirila. Naslednji šok mi je bil šampon. V roke dobim lonček s peskom! A??? Kaj pa je to? Ja za lase in še za obraz si lahko narediš masko! Nista minili dve minuti, že smo bile od vratu navzgor blatne. Naslednji dan pa komentarji: "Ti imaš pa noro dobre lase!" Pa povejte kako naj se človek počuti!? Nekaj njihovih pripomočkov in kozmetike sem si prinesla s sabo... Bom sprobala ali bodo reakcije tudi tu!? ;-)

No, višek ugodja je bil, ko smo si druga drugi zmasirale lasišča. Zraven pa z lončki spirale glave. In nismo si mogle kaj, da ne bi tudi me njim pustile spomin. V nekem trenutku se je prav potiho in nato zmeraj bolj pogumno po tistem vlažnem zraku razlegla slovenska pesem Vsi so venci beli... Še danes mi grejo kar kocine pokonci! Bilo je bolje kot če bi sedela na najboljšem sedežu milanske Scale.

Nisem še omenila, da je 95% tamkajšnjih žensk debelih. Sedaj nisem vedela ali naj napišem s prekomerno težo ali uporabim kako diplomatsko metaforo, ampak enostavno se mi zdi, da bi bila to za njih žaljivka. Ja, res! Če pomislim katere prijateljice (saj sama nisem nič drugačna!) se imajo za debele, bi jih poslala tja. Da bi dobile občutek, kaj se pravi biti debel! Pri vseh tistih kilah pa so mnogo bolj gibčne kot naše trlice, da ne govorim o tem, kako ponosno nosijo svoje kile! Tega bi se z veseljem rada naučila od njih! In še vse tiste ženske, ki imajo občutek, da imajo kje kako deko odveč!

PS: Se sprašujete kaj bo naslednji post? Maroški moški? Ja, tudi o njih bi se dalo pisati. Na primer kako iz sobe spraviti receptorja, ki ti pride popravljati klimo in gotovi, da si v sobi s tremi posteljami sama... Ali takem, ki te po zavitih stopnicah odpelje v tretje nadstropje, ti ponudi čaj in ob tem razlaga o tehnikah tkanja preprog na katerih sediš in predlaga, da jih preizkusiš tako, da se uležeš... Imajo popolnoma drug stil kot slovenski moški. Predvsem pa imajo neizmerno lepe oči. Če bi bile oči edini dejavnik, ki bi mi bil pri moškem pomemben, bi gotovo ostala v Maroku... :-)