Pokorno javljam...

...da sem nazaj...

Saj ne, da sem prišla pravkar. Že od ponedeljka se skušam prestavit, pa mi nikakor ne uspe. Preden sem odšla, sem padla v časovno luknjo... Sploh ne vem kaj vse sem počela... To se pozna npr. po tem, da nisem napisala voščilnic (čeprav sem dobila marsikatero zanimivo, zelo osebno, ki mi je polepšala prihod domov), ne pripravila e-voščilnice s Črno v obliki dobrega moža, ki nosi darila, da se je v mojem plehnatem malčku našel mobitel aparat, za katerega mi ne uspe najti lastnika... Pojma nimam kdo (bi) se je peljal v njem... Po poizvedovanju pri operaterju so mi uspeli sicer preveriti, da je škatlica imela lastnika, ki ima sedaj novo številko in da je mlajši od 20 let. No, lepa reč. Ni mi jasno v katero smer naj razmišljam. Na novi številki se ne javi... Bom še poskusila.

Po vseh e-poštah sodeč vas zanima kako sem se imela. Ja, dobro je bilo. In vse skupaj tako na šivaja, šivaja (op. p. počasi, počasi), da kar ne morem preklopit. Naredila sem še pa še fotk, in prvo gledanje je pokazalo številko večjo od 2100... Zdaj bo potrebna redukcija preden kaj pokažem. Nekaj jih vseeno prilepim, za prvi vtis.

Božični večer s skoraj polno luno v Fesu

Barvanje usnja

Po peščenih sipinah s kamelami in Tuaregi

Alah, država, kralj

V dolini Ameln

Marakeš podnevi

Marakeš ponoči