Ukica

Uka (o kateri sem že pisala) je moja najuspešnješa pasja tečajnica.

Spomnim se, ko sta z Mihom prišla na prvi trening v staro Opekarno na Viču. Ker je bila še izredno mlada, Mihu sploh nisem pustila, da bi jo že takrat "zaresno" šolal. Lahko je hodil na treninge in poslušal moja navodila ostalim. Z Ukico pa smo se takrat bolj igrali. Pa se je kmalu pokazalo, da je tako željna delat, da sta začela tudi s "ta zaresnim" treningom. Izkazalo se je, da izredno hitro napreduje in da ima izredne delavne lastnosti. In z Mihom sta vrhunski tim. Uvrstila sta se v mednarodno enoto IRO, ki ob potresih pošlje na teren svojo ekipo. Kot člana take ekipe sta iskala ob potresu v Alžiru 2003. Kot "vzorčni" primer sta bila delegirana v Kolumbijo. Tam sta kazala svoje znanje, ki sta ga kasneje pridobivala tudi pri drugih inštruktorjih in v različnih reševalnih akcijah. Uka se je izkazala tudi pod Kokršnim sedlom, ko je Hrvate zajel plaz... In letos sta v iskanju na ruševini zasedla 12. mesto na svetovnem prvenstvu reševalnih psov. Kar ni njun najboljši rezultat - sta bila tudi višje, a je, glede na Mihovo odsotnost (projekt 82x4000 m), odličen rezultat. To je le delček v njuni reševalski karieri! In zakaj sedaj pišem o Ukici? Ker je z Mihom in ostalo ekipo AO Rašica, na odpravi ob 30-letnici društva, osvojila Elbrus! 5642 m! Ukica je res carica!

(Ukica na vaji v mestecu Križanov na Češkem, 2004)