Zaključni nastop v 3. letniku Šole retorike

Naj napišem sedaj, ko je še "vroče in sveže". Pravkar sem se vrnila iz Lipice, kjer se je (malce se bo še jutri) odvijala zadnja "seansa" 3. letnika Šole retorike. Sošolci in predavatelji, bodo sicer hudi, če (ko ;-) ) bodo tole prebrali. Odšli so namreč na večerjo in plesat, jaz pa sem jo ucvrla domov. Me čakata Arboretum in živalski vrt... To bodo moje aktivnosti jutri. Se sploh nisem upala povedat, ker sem bila v velikem precepu, kaj naj naredim... Naj ostanem ali odidem? No, sem šla, ker sem prepričana, da se bomo gotovo še dobili.

V času, ki smo ga preživeli skupaj, smo se ogromno naučili. Kako neprijetno vprašanje nas mnogo manj iztiri kot nas je nekoč. Glas se manj trese, manj (pri nekaterih že čisto nič) ni tistih eeeeee-jev, naša telesa nas pri nastopih bolj ubogajo, primerneje se znamo obleči za nastop, poznamo trike, ki jih lahko uporabimo pri nastopih v angleščini, bolje vodimo sestanke, kamera je postala skoraj naša prijateljica - dodatni poslušalec naših nastopov in še bi lahko naštevala dobrih stvari! Šola retorike ni doprinesla le k našim nastopom, ampak tudi k našem osebnem razvoju. Prav vsi smo po teh naših srečanjih mnogo samozavestnejši.

Jutri bodo analizirali današnje nastope, poslušali predavanje logopeda in nastop sošolca Rastka. Žal mi je, da me ne bo zraven, a na dveh krajih istočasno se ne da biti... :-( Če sem si prav zapomnila, naj bi imel Rastko predavanje ravno o tem, kar počnem sedaj - medmrežni komunikaciji...

Kljub temu, da nas je danes nastopilo 13, so bili vsi naši nastopi tako dobri, da se nihče od nas ni počutil kot 13. prase! Od sošolcev ne bom nikogar izpostavljala, ampak res, napredek se lahko meri v astronomskih razdaljah svetlobnih let. Naši glavni predavatelji Ana, Zdravko in Klemen, so iz nas naredili ene take manjše govoreče čudeže.

Mene je prehiteval čas oz. se mi toliko stvari dogaja, da nisem upoštevala navodil, da mora biti tema na zaključnem nastopu povezana z retoriko. Izbrala sem temo - Pogrebi na Sulawesiju. Halo? Tabu tema? Tisto, kar se me je na zadnjem popotovanju najbolj dotaknilo...

Drugače smo bili pa včeraj tudi v Casinoju, plesali, danes obiskali Škocjanske jame, se po sprehodu najedli doma pri sošolcu Franciju, ki pa si gotovo zasluži, da ga tokrat posebej izpostavim, ker se je z organizacijo srečanja resnično potrudil, da smo se ta vikend imeli lepo! Takih srečanj in lepih vikendov je bilo v 3. letniku kar nekaj!

Čeprav sedaj plešete, dragi moji, sem z mislimi z vami! Komaj čakam, da se spet srečamo! Tista ideja o končnem izletu v Makedonijo sploh ni slaba! (Upam, da ne bo tisti vikend kot Amsterdamski maraton - 21. oktober!) Drugače se vidimo pa kje bližje in nato... v 4. letniku?!